Finančnih interesov »tretjih oseb« nikakor ne smemo zanemariti

Odgovarja:

Zahvaljujem se vam za vprašanje. Po mojih izkušnjah je situacija, ko se v postopek dedovanja vmeša tretja oseba, ki ni v sorodu z zapustnikom, pogosto problematična, še posebno če med dediči in njo ni zaupanja. Finančnih interesov takih »tretjih oseb« nikakor ne smemo zanemariti, poleg tega pa je dejstvo, da imajo taki ljudje pogosto občutek, da jim dediščina po zapustniku v resnici pripada, še posebno če so zanj dlje časa skrbeli, mu pomagali pri vsakdanjih opravilih, ga prevažali okrog in podobno.

V resnici na očetovo voljo glede dedovanja ne smete vplivati – on je tisti, ki ima absolutno svobodo odločanja o tem, komu bo zapustil svoje premoženje.

Je pa veliko odvisno tudi od konkretnih okoliščin. Precej pomembno vprašanje je namreč, kakšen je značaj gospe, ki živi z očetom. Omenjate, da njeni nameni niso najbolj pošteni, da je precej pretkana in podobno. Če je res tako, bi se lahko zgodilo, da bo začela nedopustno vplivati nanj glede dediščine.

Če bi šlo pri tem za grobo, primitivno vplivanje (denimo z grožnjami, izsiljevanjem ...), bi vam svetoval, da poskusite najti priče, ki bi lahko potrdile nedopustne pritiske. Težje bi bilo, če bi se izkazalo, da je gospa manipulantka, ki bi znala prefinjeno, hinavsko vplivati na očetovo premoženjsko razpolaganje – recimo da bi začela širiti laži o vas in vašem bratu.

Kakor koli obrnemo, bi bilo najbolje, da se z očetom, dokler je še v psihofizično kolikor toliko dobri formi, v miru usedete, se pogovorite o teh stvareh, mu predlagate, naj napiše oporoko ali pa pristopi h kakšnemu drugemu pravnemu poslu (denimo pogodbi o dosmrtnem preživljanju), da boste vsi skupaj vedeli, pri čem ste. Morate pa paziti, da tak pogovor ne bo prerasel v nedopusten pritisk nanj glede tega, komu naj razdeli svoje premoženje in kako, saj je to protipravno in bi bila lahko oporoka, ki bi jo napisal, posledično neveljavna.