Naša zakonodaja pozna učinkovita sredstva za zaščito pravic delavcev
Veste, kaj – najprej vam iz srca čestitam za altruizem, ki ga gojite do nekdanjih sodelavcev. Oba dobro veva, da s svojo gesto krepko stopate iz slovenskega povprečja, saj veliko zaposlenih v naši družbi iz strahu pred izgubo zaposlitve niti pomisli ne, da bi skrbeli še za koga drugega kot zase. Verjetno pripomore k temu tudi vaša značajska ali pridobljena samozavest, saj se zavedate, da vas direktor potrebuje bolj, kot vi potrebujete njega. Ampak to ne zmanjšuje plemenitosti vašega ravnanja, saj bi bilo stanje duha »na Šentflorjanskem« bistveno boljše, pravice izigranih delavcev pa dosti bolje zaščitene, če bi se več posameznikov upalo postavite tudi za tiste, ki se jim je v službi zgodila kakšna grdobija.
Pred leti sem imel trdno mnenje, da je vsekakor bolje, če na oblast ali pomembne položaje v gospodarstvu prihajajo ljudje, ki so finančno toliko preskrbljeni, da jim na pomembnih položajih ni treba še dodatno grebsti in grabiti. Tudi Konfucij je dejal, da zna tisti, ki je že poskrbel zase, bolje poskrbeti za druge, kot tisti, ki zase ni primerno poskrbel. Priznam, da je trdnost mojega prepričanja na to temo nekoliko omajana, saj me o nasprotnem skoraj vsak dan prepričujejo številni »izdelki« podalpske tranzicije, ki trpijo za hudo odvisnostjo od lastnega pohlepa in bolehajo za kroničnim pomanjkanjem intelektualne in humanistične razgledanosti. Nikoli nimajo dovolj, kar še in še bi imeli.
Ampak če smo povsem pošteni, kaj pa bi drugega pričakovali od posameznikov, ki v življenju še niso slišali za Maslowa, Steinbecka, Fromma, Gida, Chomskyja in druge intelektualce, saj je njihovo »literarno« znanje v najboljšem primeru omejeno na avtorje, kot so Keynes, Krugman, Greenspan in podobni, o katerih potem množično razpravljajo na partiji golfa, če sploh? Picassa pa si gredo ogledat v muzej le zato, ker je Picasso pač »fancy«. Za osebnostno in drugo rast pa tako ali tako nimajo časa, saj so preveč zaposleni z ozko specializirano dejavnostjo služenja denarja. Tak nerazsvetljeni človek pa je nekako le »na pol« sestavljen in po naravi stvari ni primeren za opravljanje poslanstva na odgovornem državnem položaju ali na čelu podjetja z veliko zaposlenimi. Nas potem preseneča, zakaj je pri nas toliko diletantov in etičnih invalidov na vseh ravneh? Mene ne.
Naša zakonodaja sicer pozna učinkovita sredstva za zaščito pravic delavcev v primeru zgoraj opisanih kršitev, izigrani nekdanji sodelavci imajo zato prosto pot, da vložijo različna pravna sredstva proti delodajalcu, če bodo le premogli dovolj volje. Če delodajalec ne izplača delavcu odpravnine, je v prekršku in se lahko kaznuje z globo od 750 do 2000 evrov. Pri nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (denimo, da ni bil podan poslovni razlog odpovedi ali pa razlog nesposobnosti) lahko pred pristojnim delovnim sodiščem odpuščeni delavci v 30 dneh od dneva vročitve odpovedi zahtevajo ugotovitev nezakonitosti odpovedi o zaposlitvi. Denarne terjatve iz delovnega razmerja (če jim je delodajalec denimo še kaj dolžan) lahko prav tako uveljavljajo neposredno pred delovnim sodiščem. Mobing pa tako ali tako velja za hujšo delovnopravno kršitev na strani delodajalca in je lahko pod določenimi pogoji tudi kaznivo dejanje.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: