Uživam v samozadovoljevanju, z moškim pa me je vedno strah

Spoštovani, 

pišem, ker me že dolgo nekaj muči in bi rada to rešila. Zanima me tudi, ali je opisano stanje normalno ali moram kaj spremeniti. Sem dekle srednjih let. Že od nekdaj me ni zanimala spolnost. Imam policistične jajčnike in dlake po obrazu to pomeni, po mojem, moške hormone. Imela sem več ljubezni. Danes me ne zanima skupno življenje z nekom, ker sem raje svobodna. Vedno je bila problem spolnost. Ali sem imela pred njo strah, ali mi ni bilo lepo, ali me je bolelo. Želela sem si jo le včasih. 

Vedno sem vzrok iskala v vzgoji, ki ni bila odprta za te stvari. Danes me je strah tudi, da bi imela spolnost z nekom v hiši staršev, da se ne bi mogla sprostiti. Vidim jo kot nekaj z organi, ki nikoli ne morejo biti čisti, s tem da mi gre na bruhanje pri oralnem seksu, tudi analni je strašno boleč. Spolnih izkušenj imam malo. Že od nekdaj vidim zadovoljstvo v občasnem samozadovoljevanju, z moškim pa me je vedno strah. Ali si zato ne želim rednega partnerja? 

Po drugi strani pa si želim spolno življenje, zdi se mi, da sem veliko prikrajšana, vendar bi mi nekdo moral biti zelo všeč. Ko gledam filme, res samo občevanje, mi ob tem ni lepo, strašno mi je, zgražam se, dolgo ne morem gledati. Mislila sem že, da gre za bolezen HSDD. Ali je to normalno, ali imam zavore in kdo bi mi tu lahko pomagal?

- Bralka