Odlašam s selitvijo k fantu, ker me je strah izgube svobode

Strah vas je ranljivosti

Draga bralka, 

odločitev za skupno življenje je zagotovo pomemben in velik korak v partnerskem odnosu. Gre za zavestno odločitev, da si želimo svoj vsakdan in vse, kar življenje prinese, deliti z ljubljeno osebo. Če gledamo s površinskega vidika, sem sodijo skupno gospodinjstvo, deljenje stroškov, obiski bližnjih … Zagotovo so to stvari, ki zahtevajo medsebojni dogovor, in mnoge, ki so pred tem korakom, to plaši. A kot pravite, ste s fantom skupaj že tri leta in v tem času sta se že precej spoznala, ugotovila, da si drug brez drugega ne predstavljata življenja, zato vam čisto »tehnične« stvari skupnega bivanja ne predstavljajo toliko težav. 

Vas je strah nečesa drugega – da bi spoznal tudi vse tisto, kar mu je bilo doslej skrito (omenjate svoje navade, jutranje obrede), to, da se bo vtikal v vaše hobije in odmerjal čas, ki ga preživite s svojimi prijatelji. Z drugimi besedami, draga bralka, strah vas je ranljivosti, da bi se v vsej polnosti predali njemu in ustvarili partnerski odnos v pravem pomenu besede. Tisti odnos, ki zahteva sklepanje kompromisov, medsebojno rast in ne nazadnje preplet življenj. 

Sami ste v pismu navedli, da je vajin skupni čas kakovostno preživet, da se skupaj udeležujeta številnih dejavnosti in da imata veliko skupnih interesov, zato se ni bati, da bi zapadla v rutino. Glede na to, da je vaš partner zelo razumevajoč, bi tudi pogovor o vaših strahovih in dvomih zagotovo pripomogel k lažjemu odločanju in večji bližini med vama. Skupno življenje ne pomeni, da se je treba podrediti drugemu in »nehati živeti«, ampak pomeni dvig kakovosti življenja, če smo s pravo osebo. 

Seveda je treba v odnosu še naprej ohranjati svoje hobije, svoj čas s prijatelji in početi tisto, kar nas veseli, oživlja in daje začimbo našemu vsakdanu. Tudi jutranji obredi, kot jim pravite, niso nič čudaškega – vsak ima kakšnega – in v zdravem partnerstvu si pač pustimo prostor in čas, pa naj bo to polurna jutranja tišina, meditacija v kopalnici ali kar koli že. Prepričana sem, da vas bo fant sprejel prav takšne, kakršni ste, kar je ne nazadnje dokazal že pretekla leta, ki jih živita ločeno. 

Predlagam, da naredita skupen načrt, iskreno se pogovorita o pričakovanjih in željah, kar je ključ do vajine rasti. Upajte si tvegati, le tako boste v življenju lahko napredovali – in to na vseh področjih. Nikoli ne boste vedeli, če ne poskusite, kajne? Srečno!