Oderuhi rastejo z recesijo
Verjetno bi se dalo tudi matematično dokazati, da oderuhi rastejo premo sorazmerno z recesijo, saj kot paraziti čakajo na potencialne žrtve, ki jih je zaradi recesije čedalje več. Še posebno radi jih iščejo med brezposelnimi, vdovami, upokojenci, mladino … Seveda je samoumevno, da je njihovo početje moralno zavržno in da – tudi nelegalno, čeprav poskušajo nekateri bolj prebrisani zaščititi svoja oderuška posojila z najrazličnejšimi pogodbenimi klavzulami, ki naj bi jih legalizirala.
Pred kratkim sem imel priložnost prebrati pogodbo, ki je vsebovala klavzulo, v kateri je pisalo: »Pogodbena stranka se navkljub opozorilu, da so obveznosti iz kredita in zavarovanja visoke, prostovoljno, zavestno, svobodno in dokončno odloča, da kredit vzame in zavaruje pod pogoji, ki jih ponuja kreditodajalec. Posojilodajalec se odpoveduje kakršnim koli ugovorom v zvezi s tem.« Zakon je sicer glede oderuških obresti jasen. Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50 odstotkov višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.
Številni oderuhi poskušajo najti rešilno bilko za svoja posojila z dokazovanjem, da niso izkoristili šibkosti oziroma ranljivosti posojilojemalcev. Naivnim strankam v pogodbah zvito »vsilijo« klavzule, ki sem jih omenil prej. Posojilojemalci tako podpišejo izjave, v skladu s katerimi so se prostovoljno, zavestno in svobodno odločili najeti sporne kredite, kar naj bi te z vidika posojilodajalcev legaliziralo. Vendar pa očitno ne dovolj zvito.
Sodna praksa je že večkrat ponudila drugačno razlago. V eni izmed sodnih odločb smo lahko jasno razbrali, da za obstoj oderuštva ni pomembno,kakšen je subjektivni odnos do prikrajšanja na strani prizadete stranke (posojilojemalca). Ta se na oderuštvo lahko sklicuje tudi, če je vedela, da sklepa pogodbo, iz katere izhaja nesorazmerna korist, saj je pri presoji (nelegalnosti) takih pogodb odločilno dejstvo, da so nastale oderuške posledice.
Kljub temu svetujem veliko previdnost pri podpisovanju takih pogodb, saj je sodna praksa na tem področju dokaj neenotna. Posledica oderuške pogodbe je sicer ničnost. Vsaka stranka mora drugi vrniti tisto, kar je prejela na osnovi take pogodbe. Prikrajšana stranka pa lahko zahteva tudi zmanjšanje po- godbenih obveznosti na pravičen znesek. Koristno je vedeti, da je oderuštvo kazensko- pravno sankcionirano.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: