Na pomoč, moja osemletnica krade

Otrok s krajo izraža čustva

Vsekakor je vsaka motnja vedenja pri otroku za starše velik stres. Pojavljati se začnejo dvomi in vprašanja: »Ali pravilno vzgajam svojega otroka, kaj delam narobe?«

Povsem normalno je, da ste kot dobra mati zaskrbljeni, razočarani in vznemirjeni, morda se vam porajajo občutki jeze in strahu.

Za otroka do približno tretjega leta starosti je jemanje stvari, ki niso njihove, izjemno vznemirljivo. V tem obdobju se otrok še ne zaveda, da je takšno početje nesprejemljivo, saj še ne pozna meja med sabo in drugim svetom. Pozneje, nekje do petega leta starosti, pa se mora že naučiti, kaj je prav in kaj narobe, se pravi, da kraja ni dovoljena. Predvsem je tukaj najpomembnejša vloga staršev, njihovo postavljanje meja, vrednote.

Kot ste opisali, ste hčerki lepo (brez obsojanja) razložili in se pogovorili z njo, da se to ne sme delati, kar je pri tovrstnem početju zelo pomembno. Pravilno ste jo tudi usmerili, da je morala ukradene stvari vrniti. V tem trenutku je pomembno, da pogledate svari malce širše. Otrok v tej starosti lahko namreč s krajo izraža mnogo stvari. V največ primerih je to stiska, klic na pomoč ali pa jeza, ki jo čuti. Poskusite razmisliti, kako funkcionira vaša družina. Razlogi za tovrstno vedenje so lahko prav težave v družinskem sistemu –konflikti z vašim partnerjem, hčerka se počuti zapostavljena ali osamljena. Prav stisko, ki se pojavlja v družini, lahko otrok odigrava z določenimi motnjami vedenja, kar se pri vaši hčerki kaže s krajo, ki je lahko tudi za pomiritev napetosti.

Predlagam, da se s hčerko pogovarjate, ji jasno pokažete, da je ljubljena, želena in pomembna za vaju oba s partnerjem. Če se bodo kraje še nadaljevale, pa vam svetujem strokovno pomoč.