Iz podjetja lahko izstopite na več načinov
Občasno še vedno rad sežem po branju legendarnega filozofa Ludwiga Wittgensteina, ki je pisal tudi o pomenu dialoga in skupnega jezika. Številne njegove misli so namreč še danes zelo aktualne. Globoko verjamem, da sta vzpostavljanje kulturnega, racionalnega dialoga in prilagajanje sogovornikov skupnemu jeziku ključnega pomena za dobro delovanje vseh celic družbene skupnosti.
Liberalni kapitalizem je povzročil, da se sodobnemu človeku vedno bolj mudi, s tem pa hrani lastno nepotrpežljivost in ignoranco do soljudi. Ljudje se vse slabše poslušamo med seboj, pri čemer posebej prednjačimo moški, ki se kar ne moremo znebiti očaranosti nad našo univerzalno »vsevednostjo«. Verjetno je že vsak kdaj srečal človeka, ki je neutrudno govoril le o sebi in svojih dosežkih, čeprav ga o tem sploh nismo nič vprašali. V državah, kjer vlada visoka stopnja komunikacijske kulture (denimo Velika Britanija, Kanada), takega človeka v intelektualnih in poslovnih krogih hitro označijo za nekulturnega marginalca, ki nima nobenih možnosti, da bi postal spoštovanja vreden član njihovega kroga. Tudi običajni ljudje se ga začnejo hitro izogibati. V teh okoljih veljata za vrlino zdrav odmerek samoironije in pa bonton, katerega pomemben del je sposobnost poslušanja sogovornika.
No, v naši ljubi Sloveniji je v številnih okoljih še vedno mogoče srečati »poslovneže«, ki sogovornike prekinjajo, kadar se jim zljubi, med sestanki veselo govorijo po mobilnem telefonu, se obenem pogovarjajo s petimi ljudmi naenkrat, med poslovnimi kosili kričijo in tolčejo po mizi, tako da jih mora poslušati vsa gostilna.
Čeprav ne poznam ozadja vajine podjetniške zgodbe, se zdi, da je srž problema, s katerim se soočata v podjetju (seveda poleg objektivnih razmer na trgu), prav medsebojno neposlušanje. Očitno je, da sta glede sprejemanja poslovnih odločitev – in celo reševanja samega podjetja – vsak na svojem bregu in gluha za nasprotne argumente, pri čemer očitno izstopa vaš nekdanji partner.
Izstop iz skupnega podjetja je sicer možen tako po družbeni pogodbi, ki sta jo podpisala ob ustanovitvi podjetja (če je v njej tudi klavzula o izstopu iz družbe), kot tudi neposredno po zakonu. Družbena pogodba lahko namreč določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, in obenem določi pogoje, posledice in postopek takega izstopa. Preverite, ali družbena pogodba, ki sta jo podpisala ob ustanovitvi podjetja, morda ureja to vprašanje. Iz podjetja pa lahko izstopite tudi na osnovi tožbe, in sicer če za to obstajajo utemeljeni razlogi – v vašem primeru nesporno obstajajo.
Z izstopom iz podjetja preneha vaš poslovni delež in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Podjetje, iz katerega ste izstopili, vam mora izplačati ocenjeno vrednost poslovnega deleža po stanju ob izstopu.
Svetujem vam, da ravnate v skladu z eno od predvidenih možnost. Bodisi podajte izjavo o izstopu iz podjetja in organizirajte sestanek pri notarju, da boste s poslovnimi partnerji podpisali listine, povezane z izstopom. Če ne bo šlo sporazumno, boste morali pred pristojnim sodiščem tožiti vaše doslej skupno podjetje in zahtevati izstop iz njega ter zahtevo utemeljiti z enim izmed z zakonom predvidenih pogojev (denimo s tem, da vam poslovodja povzroča škodo).
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: