Dobro premislite, preden boste naredili usodni korak
Odnos z vašim fantom, kot ste ga opisali, je blizu popolnosti. Imata urejeno življenje in pripravljena sta, da ga obogatita z otrokom. Tlakovala sta si pot za popolno družinsko srečo. Ta je na dosegu roke. Še malo in bosta tam … Ko pa pomislite na to, se prestrašite in v srce se vam naseli tesnoba. Ali imate občutek, da poti nazaj potem ne bo več? Da boste obtičali v odnosu, v katerem vam nekaj manjka? Da boste ostali z nekom, ki ga imate sicer radi, ampak vam ne daje občutka, da je to tisto pravo? In si boste vedno očitali, da ste nekaj zamudili?
Pred težko odločitvijo ste. Če boste fanta zapustili, ga boste ranili in se odpovedali udobju urejenega in mirnega življenja. Urediti bosta morala še delitev skupnega premoženja, kar zna biti naporno, saj razhod, kakor zdaj kaže, ne bo sporazumen. Eden od vaju se bo moral izseliti iz stanovanja, in to boste najverjetneje vi. Torej vas čaka še iskanje novega bivališča. Ne nazadnje pa, skočili boste v neznano. Začeli boste iskati nov partnerski odnos, s tem pa bodo povezane tako prijetne kot neprijetne okoliščine, veselje, sreča, pa tudi morebitna razočaranja in srčne bolečine. In ko boste vstopili v nov odnos, ga boste morali zgraditi, pri tem pa tvegali, da vas spet ne bo osrečil.
Izgubite lahko veliko. Veliko pa lahko izgubite tudi, če v odnosu ostanete. Odpoveste se lahko obljubi raja, strastnega razmerja in privlačnosti nasprotnega pola, ki bi vas potrdil v prepričanju, da je to tisto pravo. Odpoveste se lahko sanjam, opustite poskuse iskanja prave sreče, se vdate melanholiji in tvegate zagrenjenost.
Izbrati boste morali sami. Kot kaže, pa ste že odločeni, a še odlašate. Razumljivo, saj se bojite posledic in negotove prihodnosti. Ste že naredili seznam plusov in minusov, ki jih takšna odločitev prinaša?
Naj v svoje razmišljanje dodam še nekaj. Pri poskusih, da bi našli pravi partnerski odnos, se vedno srečujemo z omejitvami lastne duševnosti. Te so povezane z našimi primarnimi odnosi. Odnosi z našimi starši ali skrbniki ter sorojenci so osnova za naš slog odnosov z drugimi ljudmi. Če je, denimo, nekdo živel s starši, ob katerih je doživljal razočaranja, bodo ta postala vzorec za kasnejše odnose, in se bo morda ustrašil ponujene mu sreče.
In še ena misel. S partnerjem sta skupaj dobrih sedem let. Tesnoba in razočaranje v odnosu, ki ju omenjate, sta se pojavila v trenutku, ko je bilo pričakovati, da si bosta uredila družino. Ste se morda ustrašili odgovornosti, ki jo zahteva skrb za otroka? So vam mogoče starši v svoji vnemi, da bi vam omogočili čim bolj brezskrbno otroštvo, prepogosto preprečevali, da bi sprejemali odgovornost in življenje, kakršno je?
Morda bi bilo smiselno, da skupaj s psihološko podkovanim strokovnjakom analizirata vaše odnosne vzorce. S fantom lahko obiščeta tudi partnersko terapijo. Svetujem vam, da pridobite čim več mnenj, preden se odločite. Odločitev bo potem lažja in prihranjeno vam bo izpraševanje, ali ste ravnali prav ali ne. Želim vam, da bi se odločili čim bolj premišljeno.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: