Lepa beseda mnogokrat lepo mesto najde

Spoštovani obupani starši,

ob vseh spremembah, ki so se zgodile, je povsem normalno, da sta žalostna, kot pišete, obupana, saj si sprememb, še posebno opisanih, niste želeli. Seveda jih je veliko in to zahteva od vseh vpletenih njihovo ovrednotenje, sprejetje. Še vedno v vaši trenutni življenjski zgodbi ne smemo pozabiti, da opisujete in skušate reševati tudi trenutno življenjsko zgodbo hčerke. Dejstvo je, da prav nihče zares ne ve, kaj se je dogajalo v njenem zakonu, da se je ne nazadnje zgodilo vse to. Zato tudi težko razložimo, kaj šele zares razumemo. Če pa se skušamo postaviti v kožo vaše hčere, bi na vprašanje, kaj bi si želela, kaj bi ji pomagalo, verjetno dobili odgovor, da se jo posluša, sliši in sprejme njene odločitve. Če že ne sprejme, pa vsaj, da jim ne nasprotujete, saj s tem prebujate v njej občutek, da jo zavračate, in posledično se nikakor ne bo obrnila na vas v nobeni obliki. To je še vedno njeno življenje. Mislim, da bosta doživela (očitno sta že) velik protiupor, če se bosta vpletala (tudi s tem, da bi rada posvojila njenega sina) in bila negativna do njenih odločitev, namesto da bi ji skušala prisluhniti, ji ponuditi pomoč oziroma ji dala vedeti, da sta tam zanjo, če vaju potrebuje. Lepa beseda mnogokrat lepo mesto najde in s tem pozitivne rešitve v nastalih okoliščinah. Seveda včasih ni tako in treba je razmisliti, kaj dobrega ali slabega lahko s svojimi dejanji storite zase, zanjo, za njene otroke!