Odločitev prepustite vašemu sinu

Pozdravljeni,

hvala za vaše pismo. Vzgajati otroke, ko si s partnerjem ne delimo pogleda na svet, je izziv, še bolj, če sta starša ločena in tako vsak na svojem bregu vztrajata pri svojem. Strinjam se z vašo željo, da sin ne opusti šolanja. Če ima motivacijo in ga študij zanima, je pozitivno, da se izobražuje in pridobiva znanje, vse to mu lahko v prihodnje le koristi pri iskanju službe.  

Ne bi pa povsem zanemarila predloga vašega moža. Nič neobičajnega namreč ni, da študenti ob študijskih obveznostih tudi delajo. Vse je seveda odvisno od posameznika, a če vaš sin to zmore in če si denimo najde še delo, ki sovpada z njegovimi študijskimi interesi, ne bo nič narobe, da se preizkusi v njem. Naj sam premisli in se odloči, kaj si želi. 

V prvem letniku bi mu obštudijsko delo sicer odsvetovala, saj je to za večino študentov prelomno leto, ko se še privajajo na nov način izobraževanja, v višjih letnikih pa je lahko dobrodošlo, da otrok pridobi dodatne delovne navade. Čakanje na diplomo magisterij ali doktorat je lahko včasih dvorezen meč, saj po končanem študiju marsikdo ugotovi, da naenkrat ne ve, kaj bi počel ali kje bi iskal zaposlitev, zato je dobro, da se za morebitno službo ozira že v času šolanja.

Predvsem pa vam svetujem, da ne dopustite, da to in vsa druga nestrinjanja z vašim bivšim možem glede vzgoje otrok, postaneta bitka za to, kdo ima bolj prav. Vajina glavna prioriteta morajo biti vajini otroci in skrb za njihovo dobro. Prisluhnite jim še naprej in jih čustveno podpirajte na njihovi poti, da najdejo svoje mesto pod soncem. Srečno!