Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji

Odgovarja:

Otrokove pravice     Verjetno ni treba posebej poudarjati, da bi moralo biti temeljno in edino vodilo vseh, ki so ali še bodo udeleženi pri odločanju o tem, kje bo vaša hči v prihodnje živela, njen maksimalni blagor. Tako Ustava RS kot tudi zakon (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) jasno poudarjata pomen varstva otrok v družinskih razmerjih. Zakon izrecno določa, da je treba pri razvezi v prvi vrsti upoštevati želje otrok. Starši so jim dolžni omogočiti možnosti za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. 

Če se nekdanja zakonca ne sporazumeta o varstvu in vzgoji otroka, se v postopek odločanja o tem, kje bo živel in kako, vključita še center za socialno delo in sodišče. Znano je, kako neprijetni in naporni znajo biti za otroka vsi ti postopki, in trdno sem prepričan, da bi morali vsi organi, ki odločajo o njegovi usodi, delovati nadpovprečno hitro in s čim manj birokratskimi ovirami. Žal v praksi pogosto ni tako. Nedavno sem bral dokumentacijo, kjer je šlo za podobno zadevo kot pri vas. Komaj sem verjel svojim očem; na nekem centru za socialno delo so v svojem mnenju zapisali, da so prepričani, da je bolje, če otrok živi z materjo in njenim novim zunajzakonskim partnerjem, čeprav je bilo znano, da gre za – milo rečeno – spornega človeka. Verjetno so mislili, da je za otroka bolje, če živi v navidezno urejeni družini kot samo pri očetu. Ampak nova družina nikakor ni bila urejena! Še več, predlagali so celo, da se otroku omejijo stiki z očetom, češ da slabo deluje nanj, ker naj bi ga ščuval proti zunajzakonskemu partnerju. Enajstletnika ni o njegovih željah nihče nič vprašal, čeprav je to njegova zakonska pravica. Naj dodam le še to, da se postopek vleče že več kot tri leta. 

Po zakonu mora tisti od staršev, pri katerem živi otrok v varstvu in vzgoji, opustiti vse, kar otežuje otrokove normalne stike z drugim od staršev. Starš, pri katerem živi, si mora celo posebej prizadevati, da bi bil otrok čim več v stiku z drugim staršem, zlasti če si otrok to izrecno želi. 

Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo zanj psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj. Sodišče lahko odloči celo, da se stiki izvajajo pod nadzorom tretje osebe. Predlagam vam, da na sodišču čim prej sprožite postopek za odvzem oziroma omejitev stikov vaše hčere z osebami, s katerimi trenutno živi. Vem, da bo to zanjo skrajno neprijetno, ampak v tem trenutku je najpomembneje, da naredite vse, da ne bo več živela v zanjo več kot škodljivih razmerah. Kar pogumno!