Le ustrezno postavljene meje lahko rešijo vajin odnos

Najprej kratek nasvet, ali bolje, mnenje glede utišanja uma in bolj spontanega življenja. Zelo učinkovita metoda za utišanje uma je meditacija. Pol ure meditacije na dan vam bo po določenem času pomagalo utišati um in ob koncu meditacije se boste znašli v stanju popolnega miru - čuječi v »tukaj in zdaj«. Pomembno je le, da vztrajate in redno, to je dnevno, meditirate (kar sploh ni preprosto). Pozitivna posledica redne meditacije je večja mirnost, samozavest in zaupanje vase. Takrat v življenje vstopi več spontanosti in delovanja intuicije. Pomembno je tudi, da v celoti sprejmete sami sebe, z vsemi vrlinami in slabostmi, kar boste ob podpori meditacije lažje dosegli. Takrat boste resnično lahko omejili razgrajanje uma in se prepustili zadovoljstvu spontanosti. 

Glede vaše prijateljice pa vam posredujem naslednje misli. Deset let sta tesno prijateljevali - torej sta imeli zato močne motive. Iz vaše pripovedi je razvidno, da je prijateljica imela čustvene težave, vi pa ste ji jih lajšali. Njen motiv je bolj ali manj jasen: imeti ob sebi nekoga, ki se mu lahko izpove in si s tem olajša stiske. Kaj pa je bil vaš motiv? Socializacija? Dober občutek, da lahko nekomu pomagate? Občutek »zadovoljstva«, da ima še kdo drug težave in ne le vi? 

Potem pa ste začutili, da morate narediti spremembo v svojem življenju. Rezultat te hvalevredne odločitve (oz. eden izmed rezultatov) je bila ugotovitev, da vas odnos s prijateljico utruja. Če se je sedemdeset odstotkov vajinih pogovorov vrtelo okoli prijateljičinih vedno istih in ponavljajočih se tem, potem je jasno, da so bili takšni pogovori utrujajoči. Če je bila korist takšnega prijateljevanja za vas prej dovoljšna, pa je spričo sprememb, ki ste jih naredili, sedaj postala premajhna. To se vam je začelo upirati in sklenili ste, da potrebujete premor, da vse dobro premislite. 

Da zdaj doživljate stisko, je razumljivo. Sprašujete se, kako bo ta premor vplival na vajin odnos. Bojite se, da lahko prijateljico izgubite – in to najboljšo prijateljico. To je veliko tveganje. 

Kako naprej? Idealno bi bilo, da prijateljica z razumevanjem sprejme vaše argumente in se vam (trajno) prilagodi. To pomeni, da bi morala tudi ona narediti podobno spremembo vaši. Verjetnost, da se to lahko zgodi, je majhna. Vi želite, da se vajin odnos spremeni v smeri večje uravnoteženosti, npr. da prijateljica govori o svojih težavah največ pol časa, drugega pol časa pa vas posluša. Ali bo ona privolila v to? Boste vi znali v pogovoru postaviti takšne meje? Kakšna bo njena reakcija? Morda bo pristala na nov odnos na samem začetku, kasneje pa, spričo dejstva, da so se njene koristi zmanjšale, se vas začela počasi izogibati. Morda bosta, kot ste napisali, postali le znanki. 

Morda pa vam vseeno uspe in bo prijateljica uvidela, da vas je resnično izkoriščala. Tudi njej verjetno ni vseeno, da vas izgubi kot najboljšo prijateljico. Tudi ona bo imela čas, da v premoru, ki ste ga naredili, premišljuje o vajinem odnosu. Morda bo ugotovila, da imate prav in sklenila, da ga morata resnično uravnotežiti. Svetujem vam, da ne odlašate predolgo in se s prijateljico odkrito pogovorite o vaših občutkih in skrbeh. Pri tem pazite, da je ne boste kritizirali! Govorite izključno o sebi in svojem doživljanju. Odkrit pogovor je, ne glede na rezultat, edina garancija za vajine bodoče kakovostne odnose.