Za koga so sestavljeni šolski predpisi?

Primer izključitve dveh učencev, ki naj bi tik pred zaključkom osnovnošolskega šolanja spolno trpinčila dve učenki, sproža nemalo vprašanj. Koga v resnici ščitijo zakoni Inšpektorata RS za šolstvo in šport, je težko ugotoviti. Predpisi, ki naj bi spodbujali sodelovanje učencev, staršev, učiteljev in strokovnih delavcev šole, v praksi kažejo, da prej onemogočajo pedagoško izobraževalni proces. V situacijah, kot je spolno nadlegovanje, pa popolnoma odpovedo. Zapisnik inšpektorja nakazuje, da je največja težava, na katero je naletel inšpektor, neustrezna dokumentacija najmanjših dejanj, ki jih zaposleni v šoli dnevno opravljajo na delovnem mestu. Velik problem predstavlja tudi pomanjkljiva vpletenost verige učencev, staršev, učiteljev, svetovalnih služb in zunanjih institucij, ki bi morale biti obveščene tako o nadlegovanju kot o samem postopku reševanja situacije. Posluha za dekle, ki je že v zgodnjih letih najstništva spoznalo kruto realnost spolnega nadlegovanja, ni. Ne le, da se od žrtev pričakuje, da bodo o težavnih situacijah, ki vzbujajo sram in krivdo, govorile na glas, svoje mnenje o občutljivi zadevi bi morali izraziti prav vsi, ne glede na dokazano neuspšenost sistema, v katerem se marsikateri primer nasilja ustavi na mizah uradnih oseb, ki težko vidijo dlje od postopkov, ki so na koncu sami sebi namen. Nekdanji ravnatelj, ki se je na težavo odzval aktivno, namesto običajnega pasivnega prelaganja odgovornosti, je s svojim dejanjem močno zamajal temelje, na katerih stoji slovenski izobraževalni sistem. Pa vemo, kako trhli so v resnici ti temelji? 

Nikjer ni bilo pisno zavedeno, da so med šolskimi urami obravnavali nedopustnosti spolnega nadlegovanja v razredu, razredničarka pa bi morala tudi informirati starše, o nujnosti pogovora s svojimi otroki glede spoštljivosti v medosebnih odnosih.

Brez mnenja Sveta staršev

Inšpektor v zapisniku tako ugotavlja, da šola ne razlikuje delovnega in poslovnega časa ter uradnih ur, kar je med poletnimi počitnicami, ko je bila šola zaprta in omenjenih uradnih ur ni bilo, onemogočalo poslovanje s šolo. Kritike so letele tudi na delovne načrte šole v šolskih letih 20102/2013 in 2013/2014. Delovni načrt šole tako ni imel zakonsko predpisanega mnenja Sveta staršev, ustrezno mnenje je umanjkalo tudi pri predlogu Pravil šolskega reda. Pravilniki, kot so Hišni red in Vzgojni načrt, niso bili ustrezno oblikovani v samostojne dokumente ter niso vsebovali vseh zakonsko predpisanih sestavin. Hišnemu redu na primer, je manjkal del, ki bi urejal uporabo šolskega prostora. Pri vzgojnem načrtu ni jasno, če so pri njegovi pripravi sodelovali tako učenci in starši, problem je tudi uporabljena terminologija, ki je šolska zakonodaja ne pozna. Problematično naj bi bilo delovanje razrednih učiteljev, ki niso podali ustreznih pisnih dokazov, da se na razredne ure posebej pripravljajo.

Spolno nadlegovanje – primerno obnašanje ali ne?

Vseeno se velik del kršitev nanaša na neustrezno ravnanje v specifičnem primeru domnevnega spolnega nadlegovanja v letu 2013. V zapisniku je izpostavljeno delo razredničarke, ki ni ustrezno spremljala in analizirala vzgojnih rezultatov oddelka ter ni skrbela za reševanje vzgojnih problemov oddelka in sodelovala s šolsko svetovano službo. Iz analize njenega dela tudi ni bilo jasno, ali je v dovoljšni meri izkazovala aktivno skrb za celovit osebnostni in socialni razvoj učencev ter pri svojem delu sledila kompetencam, ki jih določajo smernice. Nikjer ni bilo pisno zavedeno, da so med šolskimi urami obravnavali nedopustnosti spolnega nadlegovanja v razredu, razredničarka pa bi morala tudi informirati starše, o nujnosti pogovora s svojimi otroki glede spoštljivosti v medosebnih odnosih. 

Inšpektorat RS za šolstvo in šport: »Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je inšpektor ravnatelju kot pedagoškemu vodji in poslovodnemu organu šole, odgovornemu za zakonitost dela, za uresničevanje pravic učencev, za spremljavo dela učiteljev in nudenja pomoči, za sodelovanje s starši, obveščanje staršev o delu šole in spremembah pravic in obveznosti učencev ter opravljanje drugih nalog na podlagi zakonodaje odredil ukrepe na zapisnik in izrekel opozorila, posredoval svetu zavoda predlog za razrešitev ravnatelja oz. ugotavljanje njegove odgovornosti ter na tožilstvo  podal  kazensko ovadbo zoper ravnatelja zaradi nevestnega dela v službi.« 

Niso bili vpleteni vsi strokovni delavci

Učenki, ki naj bi bila žrtev spolnega nadlegovanja že v času pred dogodkom na športnem dnevu, ki je pripeljal do izključitve domnevnih napadalcev, ni bila ponujena nobena od aktivnosti, ki bi lajšale njeno stisko in jih predpisuje Vzgojni načrt. Razredničarka in delavci šole z njo niso opravili ustreznih strokovnih razgovorov ter niso temeljito raziskali učenkinih obtožb. Največja težava, kot navaja zapisnik, je bila ravno v tem, da v situacijo niso bili vpleteni razrednik, učenci, starši in svetovalni delavci. Ravnatelj je tako s svojo odločitvijo, da situacijo razreši sam v danem trenutku, ravnal samovoljno, nestrokovno in nezakonito. Šola je dogodek spolnega nasilja na policijo prijavila le za eno učenko, za nobenega učenca od osumljenih ni obveščala pristojnega centra za socialno delo in s tem kršila določbe 28. člena Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja v povezavi z določbami 145. Zakona o kazenskem postopku, ki določata obveznost naznanitve suma kaznivih dejanj in obveznost šole po obveščanju centrov za socialno delo v vseh primerih ogroženosti učencev. Učencema, ki sta izvedla domnevni napad, ni bil izrečen vzgojni ukrep, hkrati pa nista imela možnosti zagovora. 

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je umaknilo obtožni predlog proti Dušanu Mercu, nekdanjemu ravnatelju ljubljanske osnovne šole na Prulah, ki ga je preganjalo zaradi nevestnega dela v službi, ker je leta 2013 dvema učencema preprečil vstop v šolo, ker naj bi spolno napadla sošolki. Na vrhovnem državnem tožilstvu so pojasnili, da je ljubljansko tožilstvo po proučitvi Merčevega zagovora pred sodiščem in listinske dokumentacije iz spisa ocenilo, da Mercu ni moč očitati, da je bila zaradi njegovega ravnanja učencema povzročena hujša kršitev njunih pravic, saj jima ni bila kršena ustavna pravica do izobrazbe in šolanja. Dušan Merc je v svojem zagovoru zadevo osvetlil z relevantnimi okoliščinami, ki so pomembne za oceno njegovega ravnanja, so zapisali na vrhovnem državnem tožilstvu. Po prejemu prepisa njegovega zaslišanja, proučitvi listinske dokumentacije spisa ter njegovega ustnega in pisnega zagovora je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani obtožni predlog umaknilo.

Preberite še: Kaj o primeru pravita obtoženi nekdanji ravnatelj Dušan Merc in Leonida Zalokar, ravnateljica vzgojnega zavoda Planina.

Športni dan brez vsebine

Še več nepravilnosti je razkrila analiza zapisnika, ki dokumentira športni dan na bazenu, kjer se je zgodilo domnevno nadlegovanje. Športni dan ni imel ustreznega vsebinskega načrta, zahteve šole do društva, ki je izvajalo športni dan, niso bile dovolj jasno opredeljene, manjkala je evalvacija dne, spremljevalni učitelji niso ustrezno skrbeli za red in disciplino med učenci, večina jih je dan preživela v preddverju bazenskega kompleksa.