V parku Volksgarten, nedaleč od glavne železniške postaje, konec novembra vzniknejo lesene hiške s stojnicami. Na njih prevladujejo izdelki različnih umetnikov in rokodelcev, ki zaznamujejo božični sejem že vse od leta 1956. Naprodaj so novoletni okraski, keramika, steklo, bižuterija, ročno izdelani spominki ... Za popestritev skrbijo rokodelci, ki na trgu predstavljajo svojo obrt. Tako se lahko med drugim pri ustvarjanju pridružite kovaču, rezbarju ali celo mlinarju. Osrednji del dogajanja so največje jaslice v Avstriji: v 60 m2 veliki leseni hiši so postavljeni svetopisemski kipi v naravni velikosti. Popoldne oživijo vsake pol ure, ko se pred radovedneži zgodi nekajminutna predstava. Zraven jaslic stoji božični poštni nabiralnik, v katerem otroci puščajo pisma in risbe za Jezusa. Dogajanje popestri še več dogodkov, od otroških kvizov pa do pravljičnih predstav in glasbenih nastopov. Otroci težko pričakujejo obisk Miklavža, pa čeprav pride včasih z njim tudi kakšen parkelj. Iskanje božičnega ali novoletnega darila lahko popestrite s postankom ob tradicionalnih dobrotah. Vabljivo se ponujajo pečen kostanj, praženi oreški, medenjaki, krofi z marelično marmelado, čokolada na sto in en način ter seveda vroč čaj, kuhano vino in punč. Tega pripravljajo samo iz naravnih sestavin, tudi v brezalkoholni različici.

Več kot kilometer nakupovalnih skušnjav

Pravcato morje lučk se iz parka nadaljuje po drugi najdaljši nakupovalni ulici v Avstriji, Landstrasse (daljša je le dunajska ulica Mariahilfer). Več kot kilometer dolga pot vodi vse do velikega baročnega trga Hauptplatz v bližini Donave. Trg je od leta 1979, ko so širše območje zaprli za večino prometa, drugo središče prazničnega dogajanja. Konec novembra na njem postavijo veliko novoletno jelko, ki sega do streh najvišjih hiš. Te z razkošnimi pročelji dajejo veličastno kuliso številnim kulturnim dogodkom in seveda bogato obloženim stojnicam, mičnim lesenim hiškam s piramidasto oblikovano in z lučkami okrašeno smrečico na strehi. Praznično vzdušje lahko dopolnite še z obiskom bližnjega gradu. V njem je namreč poleg zgodovinskih zbirk postavljena na ogled razstava jaslic. Te je vredno občudovati tudi v novi katedrali, ki je od leta 1924 največja cerkev v Avstriji. Poleg velikosti jo zaznamujejo atraktivni vitraži, ki predstavljajo zgodbo o gradnji cerkve. Do katedrale je mogoče priti skozi več stranskih ulic, ki se odcepijo z glavne nakupovalne ceste. Med njimi so tudi pokriti atriji, v katerih se vrstijo manjše trgovine in gostinski lokali. V tem delu mesta me je pritegnila izložba priljubljene slaščičarne Jindrak. V njej že od leta 1929 pečejo linške torte, in to menda še danes najboljše v mestu! Linška torta je narejena po enem izmed najstarejših znanih receptov za torte. Gre za nekakšno pito z marmelado (najraje malinovo), značilnost katere je s testom mrežasto okrašen zgornji del. Pomembna sestavina so tudi mleti in na lističe narezani mandlji. 

Kultura namesto industrije

Poleg renesančnega mestnega središča me ob vsakem obisku Linza premami tudi dogajanje ob bregovih reke Donave. Ti so skupaj z velikim delom mesta korenito spremenili podobo leta 2009, ko je Linz za leto dni postal evropska prestolnica kulture. Za to priložnost so obnovili številne zgradbe, oživili zapuščena industrijska območja, uredili več parkov in odprli nekaj novih muzejev. Največ pozornosti vzbujata sodobni umetnostni muzej Lentos in na nasprotnem bregu Donave interaktivni muzej Ars Electronica Center. Ta je posvečen tudi sodobni elektronski umetnosti, septembra pa postane središče ene najbolj prepoznavnih mestnih prireditev, festivala Ars Electronica. Prirejajo ga že od leta 1979 in predstavlja združitev umetnosti, tehnologije ter kulture. Center je vredno obiskati, saj je nekakšen muzej prihodnosti s privlačnimi predstavitvami novih dosežkov in znanja, različnih umetnostnih zvrsti in spoznavanjem dosežkov genskega inženiringa, biotehnologije, robotike, nevrologije, protetike in medijske umetnosti. Posebnosti sta možnost eksperimentiranja z lastnimi rokami ter interakcija z eksponati na zaslonu. Med drugim si lahko omislite ogled projekcij antičnih najdišč s 3D-očali, simulacije našega sončnega sistema in drugih galaksij, preizkusite lahko Samsungova VR-očala za vstop v virtualni svet. S pomočjo očal in izbrane aplikacije se odpravite na potep po svetu, raziskovanje neznanega planeta, ogled nogometne tekme, vstopite v fantazijsko igro – možnosti so neskončne! Muzej je še posebno privlačen ponoči, ko ga osvetljujejo z različnimi barvami in svetlobnimi učinki. Nočno osvetlitev je najlepše občudovati z bližnjega mostu ali z drugega brega Donave. Čarobni pa so tudi razgledi z najvišjih nadstropij hotela Arcotel, ki se v obliki stolpnice dviguje nad festivalnim središčem Brucknerhaus.

Zelene podobe

Nekdaj veliko industrijsko središče je pomembno še danes. A če pričakujete sivo mesto, obdano s tovarniškimi dimniki in zavito v črne oblake, boste prijetno presenečeni. Linz se namreč zaradi lege in številnih okoljevarstvenih ukrepov ponaša kot eno izmed avstrijskih mest z najčistejšim zrakom. K temu pripomore tudi veliko zelenih površin. Priljubljene so rekreacijske poti ob Donavi, nad katerimi se navdušujejo sprehajalci psov, kolesarji in ljubitelji teka. Vodijo vse od starega mestnega središča do velikega pristanišča. Tudi te so v zadnjih letih popestrili z umetniškimi projekti, predvsem z velikanskimi slikami na stenah – murali. Donava ponuja možnost ogledovanja mesta z vodne strani s katero izmed turističnih ladjic. Lahko pa si omislite romantično plovbo z veliko rečno križarko, ki traja več dni, proti Dunaju in še naprej, lahko vse do Črnega morja. Prijeten odklop od mestnega vrveža sem našel tudi v botaničnem vrtu, nekaj manjših parkih in na »mestni gori« Pöstlingberg. Obisk te je bogato poplačan zaradi razgleda in zlasti zaradi vožnje z najbolj strmo železniško progo v Evropi! Spotoma je mogoče obiskati še živalski vrt, najmlajšim pa bo ostala v spominu vožnja z vlakcem v obliki zmaja, ki potnike popelje v pravljično okrašeno podzemlje. Tam lahko ob podobah pravljičnih junakov prisluhnejo (žal le v angleščini in nemščini) najbolj znanim pravljicam sveta.

Pionirka feministične videoumetnosti

Za mnoge je najbolj znana meščanka Linza leta 1940 rojena Waltraud Lehner, z umetniškim imenom Valie Export. Ena izmed mednarodno poznanih avstrijskih umetnic je začela kariero ob koncu šestdesetih let preteklega stoletja. Pozornost je vzbudila s performansi na javnih krajih, ki so poudarjali močno feministično perspektivo. Igrala je pomembno vlogo pri razvoju feminističnih aktivističnih strategij, konceptualne fotografije in filma. Kot inovatorka na področju uporabe sodobne tehnologije v vizualni umetnosti je v svoje izražanje vključevala video, digitalno fotografijo, sodobne skulpture. Njene stvaritve so del zbirk najbolj znanih evropskih pa tudi ameriških muzejev in galerij. Waltraud Lehner je sodelovala na številnih mednarodnih razstavah in filmskih festivalih. Nekatera njena dela so na ogled v linškem umetnostnem muzeju Lentos. Njeno rodno mesto in fakulteta za umetnost in industrijsko oblikovanje pa v prihodnjem letu načrtujeta odprtje mednarodnega raziskovalnega središča za medije in umetnost, posvečenega delovanju umetnice. Središče z imenom Valie Export urejajo v nekdanji tovarni cigaret.

Znani umetnici iz Linza sta še igralka Birgit Minichmayer ter pevka Christina Stürner, a predvsem na nemškem govornem območju. Plesalka Marianne von Willemer pa je znana le redkim, čeprav je bila morda edina navdihujoča muza Johanna Wolfganga von Goetheja in je bila navdih za nastanek nekaterih njegovih pesmi.