Njen 21-letni edinec s skoraj božanskimi darovi je navkljub ločitvi staršev v zgodnjih najstniških letih zrasel v ljubeči in disciplinirani družinski celici. Mirjam Poterbin se je od malih nog ogromno ukvarjala z njim in ga vzgajala z lastnim vzgledom, tudi kar zadeva športne dejavnosti. Odkar je Luka Dončić silno uspešen, ga spodbuja tudi pri tem, da pomaga socialno ali kako drugače ogroženim ljudem. Nič drugače ni v času koronavirusa. Na kratko nam je uspelo poklepetati z njo.

Mirjam, pravite, da vas celotna situacija v zvezi z virusno epidemijo žalosti in upate, da čim prej mine. Katere stvari in opravila vas v teh dneh najbolj osrečujejo?

Najbolj me osrečujejo trenutki, ko se borimo in poskušamo pomagati našim bolnišnicam, vsem, ki pomoč resnično potrebujejo, ter nam to uspe. Iščemo maske in respiratorje, kar ni najbolj enostavno. 

V svetu pred koronavirusom se je res vse odvijalo prehitro, veliko preveč je bilo stresa. Verjamem, da bomo iz te karantene prišli z drugačnimi vrednotami. Veliko ljudi bo spoznalo, kaj v življenju v resnici šteje, odnosi. 

Kako se najraje sproščate, ko je vsega preveč?

Vsekakor me najučinkoviteje sprošča šport. Vesela sem, da smo lahko telesno dejavni tudi doma in pri tem ne ogrožamo ne sebe ne drugih.

Kako vzdržujete svoj vedno urejeni videz. Ne nazadnje sta z mamo Mileno Poterbin, Lukovo babico lastnici frizerskega salona. Imate kakšno posebno novo lepotno rutino, ki jo je v tem obdobju lažje izvajati?

Na svoj videz ne skrbim nič drugače kot ponavadi. Tisti, ki me poznajo, denimo vedo, da nikoli nimam rada na sebi veliko ličil.



Katero spoznanje se vam zdi najpomembnejše zdaj v obdobju karantene? Se bomo ljudje na splošno kaj koristnega naučili?

V svetu pred koronavirusom se je res vse odvijalo prehitro, veliko preveč je bilo stresa. Verjamem, da bomo iz te karantene prišli z drugačnimi vrednotami. Veliko ljudi bo spoznalo, kaj v življenju v resnici šteje, da se včasih ženemo za napačnimi stvarmi, da so pomembni odnosi. Treba je ceniti ljudi in si med seboj pomagati.

Vaš sin, zlati fant s številko 77 na dresu tako v nastopih kot na družabnih omrežjih pogosto izraža svojo naklonjenost rodni deželi z zapisom 'sLOVEnia'. Ali nam smete zaupati, ali je to obdobje zanj posebej težko, ko mora veliko bolj mirovati kot sicer?

Res je za Luko težko – ko imaš vrsto mesecev silni tempo, potem pa si kar naenkrat zaprt za štirimi stenami. Pa vendar se hkrati zaveda, kako pomembno je, da se tega drži. Zanj je še najtežje, ker mora biti in ostati v takšni situaciji daleč od doma.