Kaj je namen projekta 1, 2, 3, GREMO? 

V 123 dneh, kolikor nas je prejšnji teden, ko smo začeli s projektom, ločilo od največje tekaške prireditve pri nas, želimo motivirati čim več ljudi, da naredijo nekaj zase, za svoje telo in za dobro počutje. Še posebej tiste, ki pravijo, da ne bi mogli nikoli preteči maratona oziroma določene razdalje na tem dogodku. Tiste, ki vsak dan rečejo, da bodo začeli jutri, ta jutri pa nikoli ne pride. No, zdaj je ta jutri tukaj (smeh). Veseli bomo tudi malo in precej veščih tekačev, ki bodo lahko stopnjevali svojo pripravljenost, dodatno pa bodo lahko pomagali bodriti tiste, ki nimajo pravega načrta, kako jeseni preteči deset ali 21 kilometrov. Seveda tukaj ne govorimo o razdalji 42 kilometrov. Če bi ljudi, ki se doslej sploh niso gibali ali tekli, prepričevali, da naj tečejo 42 kilometrov, bi to bilo zelo narobe. Program je zasnovan s primernim stopnjevanjem treningov in z vsem, kar spada zraven, napotki za prehrano, počitkom in s poudarkom na poslušanju svojega telesa. Na spletni strani bodo ljudje našli tudi mnenja in odgovore strokovnjakov na mnoga vprašanja, sledijo pa še dogodki po vsej Sloveniji, kjer se bomo družili, rekli kakšno o teku in seveda tudi tekli skupaj.

Ljudje, tudi šefi, morajo razumeti, da vsak potrebuje čas zase. Ne moreš narediti vsega takoj. Nujno si moraš vzeti čas zase. Če v službi res pridno delaš, si lahko brez slabe vesti vzameš čas zase. Izgorelost je dandanes pogost pojav, to bi nas moralo skrbeti.  

Pri projektu sodeluje tudi Jan Kovačič, trener iz šova Biggest Loser, zakaj ni tudi Nataše Gorenc? 

Mi trije smo se res lepo povezali, a to je poseben projekt, ki ni povezan z našim delom na Planet TV. Nataša ima tudi svoje projekte, naju z Janom pa so videli v tej zgodbi skupaj, Jana kot strokovnjaka za treninge, mene kot predanega športnika in motivatorja.

Kaj pa varnost? Če nekomu svetuješ le prek spleta, ga ne vidiš, ne poznaš njegove zgodovine in zdravstvenega stanja. 

Vse vaje, videovsebine in nasveti so zasnovani tako, da se naučiš poslušati svoje telo in ne greš prek svojih zmožnosti ali celo tvegaš poškodb. Zato je Jan zasnoval vaje in treninge, ki se začnejo z ustreznim ogrevanjem in vsem, kar spada k zdravemu pristopu. Če nekdo še ne more teči nepretrgoma, vmes pač hodi, šele nato čez čas stopnjuje trening s počasnim tekom. Bolj vešči tekači dobijo napotke, kakšne vaje in treningi so primerni za njih, vsi pa lahko vseskozi spremljajo svoj napredek.

Verjetno danes marsikdo težko najde čas za šport, delovniki so daljši od osem ur, tu je še družina, čas za počitek … Kako začeti? 

Če bi bilo preprosto, bi vsi zdravo živeli. Mene bi sicer to zelo veselilo, a ljudje smo takšni, da se žal neradi odpovemo razvadam. In to je tisti del, ki ga je treba premagati. Treba se je odpovedati in si postaviti prioritete, imeti disciplino. Jaz sem dokaz, da gre. Moj delovnik vedno krepko presega 12 ur dnevno, a vmes si odtrgam čas za trening. Takrat, ko gre kdo na pivo ali pa se vrže na sedežno, jaz treniram. Tudi ko jem, se zavedam, da je to pomembno, dobra hrana ni nujno tudi škodljiva. Vse se da. Želim si, da to vidijo in spoznajo tudi drugi. Moraš se veseliti tiste ure ali dveh, ko narediš nekaj dobrega zase.



Po eni strani ne najdemo časa, po drugi strani pa smo zdaj ljudje do sebe zelo nepopustljivi, imamo slabo vest, ko ne delamo, če zvečer ne odgovarjamo na službeno elektronsko pošto, če ne telovadimo. Kje je zdrava mera? 

Slabo vest, ker ne odgovarjamo na vso službeno elektronsko pošto, bi jaz kar izklopil. Seveda imaš slabo vest, če nisi naredil nečesa, kar bi res moral, ta slaba vest je razumljiva. A slaba vest, če ne odgovorimo na vsako elektronko pošto, je odveč. Ljudje, tudi šefi, morajo razumeti, da vsak potrebuje čas zase. Ne moreš narediti vsega takoj. Nujno si moraš vzeti čas zase. Če v službi res pridno delaš, si lahko brez slabe vesti vzameš čas zase. Izgorelost je dandanes pogost pojav, to bi nas moralo skrbeti.

Tudi vi ste jo že občutili na lastni koži občutili, kajne? 

Ja, tudi jaz sem imel slabo vest, če nisem odgovoril na vsako elektronsko sporočilo in se takoj javil na vsak klic. Zdaj tega ne čutim več, postavljam si prioritete. Zadal sem si, da si bom vzel čas zase, za družino, za trening, za šport, to je moj ventil. Naročnik, sodelavec ali partner mora razumeti, da si imam pravico to vzeti, ker sicer dajem vse od sebe in delam kar veliko ur. Vem, na katera sporočila je treba odgovoriti zdaj takoj in na katera lahko odgovorim jutri zjutraj ob drugi kavi. Prav tako je tudi s klici. Ta filozofija zadnja štiri leta deluje, vsaj večinoma (smeh).

Tilen trenira plavanje, naša mala princeska Inja mu pridno sledi in tudi ona že plava. Zelo sem ponosen na njiju. Veliko sta na zraku, na skirojih in na kolesih. Rada tekata in zdaj že oba tudi pridno delata sklece. To vidita pri atiju vsako jutro in večer (smeh).   

Kakšno mnenje imate o proteinih, praških in sredstvih za izgubo teže, tudi s tem se srečajo ljudje, ko se začnejo ukvarjati s športom? 

Treba je ločiti šarlatanske produkte in kakovostno športno prehrano. Kakovostna športna prehrana je odlično dopolnilo za vsakogar, ki se veliko ukvarja s športom. Telo potrebuje dodaten vnos in polnjenje pokurjenih zalog. Mnogi mislijo, da so proteini bav bav, a to je pomoč športnikovemu telesu. A športniki ne potrebujejo le proteinov, temveč tudi ustrezen vnos magnezija, elektrolitov in tako dalje. Seveda pa je potrebno presoditi, ali si res toliko treniral, da to potrebuješ. Predvsem pa se je potrebno izogibati šarlatanskim izdelkom, ki obljubljajo skoraj nemogoče in raznim piramidnim shemam, ki so povezane z določenimi izdelki. Preberite, kaj piše na embalaži, uporabite zdravo pamet ali pa še bolje, oglasite se pri nekom, ki se spozna na športno prehrano, pri strokovnjaku. Pa ne takšnem, ki prodaja samo svojo ozko filozofijo in posledično s tem povezane izdelke.

Pri vas so spremembe v zadnjih letih res očitne, postali ste izjemno mišičasti … 

Pravzaprav ne. Pred velikimi spremembami, ki so se na področju službe in družine zgodile okoli leta 2008, sem bil v skoraj takšni formi kot zdaj. Skoraj. Zdaj pač vlagam še malo več v to. A takrat je prišla zamenjava službe, stres, rodil se je Tilen, ustanovil sem podjetje … Po tem preprosto nisem našel časa za trening, velikokrat niti za hrano, kaj šele spanec. Sam rad rečem, da sem bil shiran (smeh) A takrat smo postavljali prihodnost in je bilo treba stisniti, dan pa ima le 24 ur. Zdaj si lahko tako organiziram sicer zelo poln urnik, da najdem čas za trening in hrano. Mišice imajo na srečo spomin in sem dokaj hitro prišel nazaj v formo oziroma jo še nadgradil. Je pa res, da je treba zdaj vlagati veliko več truda na treningih in precej bolj pametno jesti, ker nisem več star 25 let.

Vam Lili (Žagar, Markova partnerka, op. p.) kdaj reče: Marko, ali res moraš toliko telovaditi? 

Ne, ona se samo čudi, kako se mi ljubi, jaz pa ji razložim, da v športu uživam. Tudi pred letom 2008 sem treniral dvakrat na dan, pogrešal sem to.

Z Lili imata dva otroka, ne dvomim, da ste športno aktivna družina? 

Tilen trenira plavanje, naša mala princeska Inja mu pridno sledi in tudi ona že plava. Zelo sem ponosen na njiju. Veliko sta na zraku, na skirojih in na kolesih. Rada tekata in zdaj že oba tudi pridno delata sklece. To vidita pri atiju vsako jutro in večer (smeh). To je prava pot za mladino, šport jih nauči discipline in povezave med delom ter rezultati.

Najlepše je, ko lahko neobremenjeno treniraš, ko se ti nikamor ne mudi. Doma se mi večino časa nekam mudi. Na počitnicah pa zjutraj tečem in vem, da mi ni treba po tem nikamor. Na noben sestanek, za mikrofon ali v studio. Edino, kar me čaka, je da Lili skuham kavico (smeh).  

Oba z Lili sta znana obraza, rada tudi na družabnih omrežjih objavita kako fotografijo družine in vašega doma. Sta enotna glede izpostavljanja zasebnosti? 

Se kar strinjava glede teh reči. Ko naju kličejo z medijev, da bi prišli k nam domov, rečeva ne. Reči ne je svojevrstna umetnost. Kdaj pa kdaj, ko si res zelo ponosen, seveda objaviš kako fotografijo. Ko si foter, ki ima malega, na katerega je ponosen, bi najraje objavil fotografijo vsak dan, ampak se pač zadržiš (smeh).

Kaj vas čaka po šovu Biggest Loser? 

Najprej to, da malo zadiham, tempo zadnje mesece je res bil neizprosen. Seveda ostajam na Planet TV z oddajo Galileo, kar me še vedno zelo veseli. Ta oddaja je kot moj otrok in sem nanjo izjemno ponosen. Prav tako sem izredno vesel in ponosen, da sem del projekta 1, 2, 3, GREMO!

S telefonskim klicem sem vas zmotila na počitnicah, tudi na dopustu vsak dan trenirate? 

Absolutno, to je največji užitek. Zjutraj tek, popoldne telovadnica, komaj čakam vsak dan tudi plavanje. Če bi mi nekdo rekel, da ne dopustu ne smem trenirati, bi šel kar domov.

Verjetno bi tekli domov … 

(smeh) Ja, res je! Najlepše je, ko lahko neobremenjeno treniraš, ko se ti nikamor ne mudi. Doma se mi večino časa nekam mudi. Na počitnicah pa zjutraj tečem in vem, da mi ni treba po tem nikamor. Na noben sestanek, za mikrofon ali v studio. Edino, kar me čaka, je da Lili skuham kavico (smeh).



Imate tudi kak nasvet za prvi korak k zdravemu prehranjevanju? V Sloveniji je na vsakem koraku pekarna, za kaj bolj zdravega pa se moraš potruditi sam. 

To, da je težko poskrbeti, da se zdravo prehranjuješ, je izgovor. V večini restavracij imajo piščanca, solato, govedino, kuhano zelenjavo, riž, krompir in ajdovo kašo. Vse to je zdrava prehrana. Odpovedati pa se moraš recimo gratinirani in ocvrti hrani, pici in omakam. Pa še to si lahko privoščiš enkrat na teden, ne pa vsak dan. To je vsa umetnost. Včasih me čudno gledajo, ko vprašam, kaj je v neki omaki, ampak oprostite, jaz dam to v svoje telo in imam pravico vedeti, kaj vsebuje. Da ne govorim o prehrani v naših vrtcih in šolah ... To je katastrofa! Sram naj bo vse odgovorne, da imajo otroci na jedilnikih v vrtcu čokolino, čokoladni namaz, klobasni namaz, puding iz plastičnega kozarca, krof in podobno. Seveda si morajo otroci privoščiti kaj sladkega, tudi najina otroka si privoščita, a količine sladkorja in nekakovostne hrane v naših vrtcih so alarmantne. Verjetno bo s tem povezan kateri od mojih naslednjih projektov.