Z Rusijo ste že dolgo tesno povezani, od tam so predniki vašega moža. Kdaj ste bili tam prvič in kdaj nazadnje?

Moj mož je imel prababico, ki je s sinom pribežala na Bled po oktobrski revoluciji. Bila je aristokratinja, dvorna dama. Mojega moža je vse življenje vleklo tja in potem je še mene prepričal, da se mu pridružim. Skupaj sva študirala in bilo je res lepo. Moskva je bila zame ljubezen na prvi pogled – utrip mesta, bogata kultura, čudovit jezik, ljudje. Prvič sem bila tam leta 2001, zadnjič pa lani jeseni, ko sem odšla s skupino slovenskih poslovnih žensk in jim celo lahko nekaj zapela v mali dvorani Bolšoj teatra.

Imela sem zelo oslabljen imunski sistem, kar je za pevko katastrofa. Pestil me je tudi strah pred prihodnostjo, nenehno sem imela občutek, da me v prsih duši, da ne morem globoko vdihniti. Ves čas sem zbolevala, obenem pa vseeno veliko vadila in nastopala.   

Zdi se, da je vaše delo z rusko dihalno telovadbo kot nalašč za ta čas, a kakovostno dihanje je tema, ki jo preučujete že dlje, kajne? S to tehniko ste se seznanili med študijem petja v Rusiji, saj je bila najprej namenjena pevcem.

Tako je, dihalno telovadbo so pred več kot petdesetimi leti razvili za profesionalne pevce. Njena avtorica, Aleksandra Strelnikova, je bila profesorica petja, ki je imela velike težave z dihanjem in napadi kašlja. Vadbo je nekaj desetletij razvijala najprej zase in kot podporo svojim učencem pri petju. Svoje težave z zdravjem je pokorila in jih ni imela nikoli več. Kot veliko izumov pa se je tudi ta izkazal za mnogo več, kot se je najprej zdelo. Zanimanje je bilo tolikšno, da so po prvih objavah v medijih ljudje kar drli na njene skupinske vadbe. Sčasoma je začela delati z zdravniki in vadba je z leti postala tudi klinično dokazan način zdravljenja različnih bolezni, astme, obolenj dihal, alergij, depresije, težav s srcem in ožiljem, problematične kože ... In seveda izgube glasu. Kljub veliki priznanosti v Rusiji pa na Zahodu skorajda ni poznana. 



Z dihalno telovadbo ste se začeli bolj intenzivno ukvarjati, ko ste v določenem obdobju nenehno zbolevali in posledično tudi težko peli.

Imela sem zelo oslabljen imunski sistem, kar je za pevko katastrofa. Pestil me je tudi strah pred prihodnostjo, nenehno sem imela občutek, da me v prsih duši, da ne morem globoko vdihniti. Ves čas sem zbolevala, obenem pa vseeno veliko vadila in nastopala. Ko sem si po intenzivnem obdobju petja nakrhala glas, mi je foniatrinja rekla, da mesec dni ne smem peti, po možnosti niti govoriti. To je bilo leta 2017. Čakalo me je precej nastopov, snemanje novega albuma in bila sem vsa iz sebe. Začela sem proučevati, kako bi dolgoročno lahko okrepila tako sebe kot svoj glas. Neskončno sem si želela postati bolj zdrava in bolj pomirjena. Z razumom tega nisem mogla doseči. 

In od takrat prisegate na to vadbo?

Ja, takrat sem spet naletela na znamenito vadbo, ki sem se je naučila med študijem, a je nisem uporabljala. Dan za dnem sem jo podaljševala, naročila sem si vso razpoložljivo literaturo iz Rusije in jo natančno preučila. Po začetni utrujenosti – je namreč tako intenzivna, da najprej težko zdržiš več kot nekaj minut – sem zaradi velike želje sčasoma prišla do dveh ur in pol dnevno, kar je res ogromno. Običajna priporočena vadba je 23 minut enkrat ali dvakrat dnevno. Ker nisem pela, najprej nisem opazila učinka na glas, se je pa izjemno popravilo moje počutje, življenjski polet, občutek sreče, krepak spanec, veliko več energije, vidno lepša koža. Izginile so vse težave z dihanjem in od takrat skorajda ne zbolim več. Fizično in psihično se počutim tako dobro, kot sem se v rani mladosti. Glas je dobil prej nepoznano moč in razsežnosti. To sem ugotovila, ko sem po mesecu dni spet zapela. 

Ali to tehniko poznajo vsi pevci v Rusiji?

Zanjo vedo skoraj vsi ljudje, ne samo pevci. Uporablja jo mnogo znamenitih opernih pevcev, pa tudi estradnih, na primer Ala Pugačova. Vendar je odvisno, kdo se bo zagrel zanjo. Ni preveč metodizirana, ukvarjati se moraš sam in prav to mnoge odbije, saj nimajo dovolj volje. Prav za to sem se trudila zadnje mesece, vadbo sem želela približati vsem Slovencem. Postopek sem metodizirala in sestavila svoj dvajsetdnevni spletni program. Tega ni naredil še nihče. Želim opozoriti na pomembnost kakovostnega dihanja, ki vpliva na naše celotno zdravje in psihično počutje, in predlagati preprost sistem vsakodnevne vadbe, ki lahko človeku v nekaj tednih vrne pravo globoko dihanje. To ni joga, je prav telovadba.

Kdor se je kdaj ukvarjal z jogo ali meditacijo, ve, da ljudje ne dihamo pravilno, dihamo plitvo, predvsem nikoli ne izdihnemo vsega zraka, torej niti ne moremo z novim vdihom napolniti celotnih pljuč.

Dejstvo je, da približno 80 odstotkov ljudi diha plitvo, torej samo z zgornjim delom pljuč. Vdihujejo in izdihujejo površno, komaj da sploh. Nenehno smo v stresu, vse dneve sedimo za računalniki, kjer rebra dobesedno ure in ure pritiskajo na preponsko mišico, ki bi morala biti močna in svobodna. Dihanje pri ljudeh je tako okrnjeno in zakrčeno, da celo ponoči ne preklopijo na refleksno globoko dihanje, ki bi ga moral izvajati spodnji del pljuč. In to je velik problem za zdravje, imunski sistem, regeneracijo telesa in splošno počutje. Tudi psihično. Vsi organi, vsem celicam v telesu manjka kisika. O tem, kako se celice odzivajo glede na spremembe dostopnosti kisika, pišejo tudi prejemniki lanske Nobelove nagrade za medicino.

Moja pljuča so zdaj zelo močna in odprta do konca, nek zdravnik je rekel, da so takšna kot pljuča moškega profesionalnega športnika. To je čudovit občutek, tudi velika notranja moč.    



Rekli ste, da jo v Rusiji uporabljajo za zdravljenje bolezni.

Po njej pogosto posega klasična medicina, dihalna telovadba ima certifikat ministrstva za zdravje in brala sem številne uradne študije, ki imajo res prepričljive rezultate. Ko so na primer aktivno delali s skupino otrok s hudo astmo, jih je kar 90 odstotkov nehalo imeti napade. Potem so tu poročila o delu s srčnimi bolniki – vadba dokazano uravnava bitje srca in znižuje krvni pritisk. Ljudem se močno izboljša razpoloženje, tako da jo psihiatri uporabljajo za pomoč pri zdravljenju depresije in podobno. Priporočajo jo celo pri hudih pljučnih boleznih, kot sta pljučnica in tuberkuloza.

Je podobna jogi ali meditaciji?

Nikakor ne! Podobna ni nobeni drugi poznani dihalni tehniki, tako da lahko po njej posežejo tudi tisti, ki se ne navdušujejo nad umirjenimi vadbami. Obsega silovite kratke vdihe skozi nos in močno stiskanje prsnega koša, druge tehnike ga običajno širijo. Zraven sodijo preprosti gibi, ki s 14 osnovnimi vajami okrepijo celoten dihalni aparat in vse povezane mišice. Vaje lahko delate kjer koli, kot strnjeno vadbo ali krajši odklop. Prav tako ne potrebujete ničesar, niti miru. 

Pravite, da mnogo ljudi odbije, ko slišijo besedo dihanje. Zakaj?

Verjetno povezujejo dihalno vadbo s čim dolgočasnim in monotonim. In vsak diha, sicer bi bil mrtev. Zakaj torej razglabljati o tem, celo vaditi s svojimi pljuči? Mnogi niti nimajo časa, njihovi dnevi so prepolni. Tudi sama na primer nimam potrpljenja za klasično meditacijo. Meditacija je zame odklop misli pri počasnem teku ali ko se res poglobim v vaje ali poslušanje glasbe. Zato sem se našla v tej dihalni telovadbi. Lahko jo vpletem med jutranja opravila doma, delo na računalniku, kuhanje večerje ali sprehod po gozdu. 



Bi morali torej vsi ozavestiti svoje dihanje?

Nisem oboževalka tega izraza, čeprav se o tem zadnje čase veliko govori. Moja pljuča so zdaj zelo močna in odprta do konca, neki zdravnik je rekel, da so takšna kot pljuča moškega profesionalnega športnika. To je čudovit občutek, tudi velika notranja moč. Vendar svojega dihanja nisem ozavestila, le z vadbo sem ga natrenirala in zdaj dela telo vse samo od sebe, refleksno. 

Nameravali ste izdati knjigo, a je izdaja zdaj zamaknjena zaradi razglašene epidemije.

Knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči sem pisala od lanske jeseni in konec marca bi morala iziti. Zdaj je izdaja prestavljena na začetek junija, jaz pa jo še pilim in izboljšujem. Vedno pride prav še dodaten razmislek. Knjiga je priročnik z osebnimi zgodbami o vseh stvareh, ki sem se jih z leti naučila v različnih državah in od številnih strokovnjakov o tem, kako profesionalne pevke skrbijo za odlično zdravje in dolgoletno vrhunsko formo. V njej je seveda opisana tudi osnovna vadba ruske dihalne telovadbe, pišem pa tudi o prehrani, gibanju, superživilih, prvi pomoči pri virozah ter odnosu do dela in življenja. Odzivi testnih bralcev so zelo dobri.

Verjetno ste nameravali tehniko dihanja učiti tudi v skupinah, a tudi to je zdaj zaradi koronavirusa nemogoče.

Ravno pred epidemijo sem začela skupinsko dihalno telovadbo in motivacijske programe v podjetjih, ki so se prva zagrela. Delam tudi individualno vadbo. Zanimanje je pokazalo nekaj zdravstvenih ustanov. A vse to bo počakalo ... 

Stiskanje v prsih, strah in tesnobo poznam dobro, a sem vse popolnoma izgubila z rednim izvajanjem dihalne telovadbe.   

Kako hitro človek napreduje? Kateri so prvi pozitivni učinki?

To je odvisno od želje in motivacije. Spletni program, ki sem ga razvila sama, v dvajsetih dneh pripelje do polne vadbe in v tem času se človek močno okrepi. O boljšem počutju mi nekateri poročajo že po petih dneh. Ljudje so nenehno v stiku z mano, spremljam njihov napredek in pravilnost izvajanja vaj ter jih poskušam čim bolj motivirati, zlasti prvi teden, da premagajo začetno »lenobo« telesa. Pomembno je delati vsak dan, tudi če bi si kdo želel program še malo bolj raztegniti.



Poznamo vas kot pevko, a zdaj se v tem intervjuju predstavljate v drugi luči. Saj niste povsem opustili pevske kariere?

Že leta imam vsako leto približno petdeset nastopov, vendar počnem tudi marsikaj drugega. Pomagam pri organizaciji koncertov in projektov, z velikim veseljem zasebno poučujem petje, predavam o glasbi, kulturi in motivaciji v podjetjih, sem ambasadorka blagovne znamke nakita. Če počnem več stvari, me to bogati in dela bolj zanimivega človeka ter tudi boljšo in bolj karizmatično pevko. Letos bom namerno imela manj nastopov, saj drugo leto praznujem dvajset let profesionalne kariere in načrtujem presenečenje. Odkar delam dihalno telovadbo, zmorem veliko več, seveda pa tudi pazim na dovolj počitka. V prvi vrsti pa sem mama.

Za glasbenike niso lahki časi, nastopi so odpovedani ali prestavljeni, kako bo to vplivalo na našo glasbeno sceno?

Ne samo na našo glasbeno sceno, po vsem svetu vpliva na vse ljudi, ki delajo v kulturi, in tudi na kulturne institucije. Ponekod jim bo bolj pomagala država, ponekod manj. Mi smo nekje na sredini ali celo v boljši polovici. Pri nas je veliko umetnikov redno zaposlenih, kar ni povsod pravilo. V majhni in solidarni državi, kot je Slovenija, se bomo vseeno lažje znašli, kot na primer v ZDA, kjer so številni čez noč dobesedno na cesti. Konec koncev pa bo moral vsak to prebroditi po svoje in se ne zanašati na nikogar. Težko bo, a obstajajo še veliko hujše stvari. Če si zdrav, lahko vedno nadaljuješ, se boriš, vztrajaš. Midva z možem tako delava že dvajset let. 

Veliko ljudi stiska v prsih, strah in tesnoba se pogosto kažeta tudi s telesnimi znaki, zato je priporočljivo doma vaditi tako, da poženemo kri po žilah, in tudi tako, da se pomirimo. Poleg dihalne telovadba izvajate še kaj, da vam je v teh dneh lažje?

Stiskanje v prsih, strah in tesnobo poznam dobro, a sem vse popolnoma izgubila z rednim izvajanjem dihalne telovadbe. Prav tako nekaj mojih učenk. Rada tudi tečem v naravi, vendar počasi in brez fanatizma. Zdaj pa se zlasti ukvarjam in sprehajam s svojimi otroki.

In za konec neizogibno vprašanje v teh časih: kako si še krajšate samoizolacijo?

Še nikoli nisem imela tako malo časa. Poleg nenehnega dela s spletnimi programi in poučevanjem so tu še snemanja doma za zanimiv nov projekt in načrtovanje. Tudi moj mož veliko dela. Vsak dan pomagam pri šolanju in rekreaciji otrok, nenehno kuham in pospravljam. Zvečer kar padem v posteljo! Z družino se imamo lepo.