Včasih zares ne razumem, kako določeni posamezniki, ki imajo moč in vpliv, ne prepoznajo lastne slepote. Slepote in kratkovidnosti, ki kot megla senči zavest in uvide v resnično stanje stvari. In ko skupina ljudi verjame v skupinsko laž, le ta postane resnica. Moč besed, ki se ponavljajo, laži, ki se vrstijo, je prav tako sugestibilna. Niso sugestibilne le dobre misli in pozitivno mišljenje; sugestija je vse tisto, kar se vztrajno ponavlja. Z namenom, da se zapeče v um. 

Zanimiva je interpretacija Resnice, križanje Resnice in zloraba vseh, ki jo nosijo. In v imenu iskanja udobja in ugodja zase ter lastno potomstvo, izkrivljajo njene obrise. Moč zasejanega dvoma je izredna. Ko grešni in črni govorijo o Resnici, le ta zbeži iz zemljine avre. Saj prepozna, da niso vredni njene utehe. 

Njen svet je bil velik, saj v njem potuje, opazuje, spoznava, a ničesar ne prepozna. Vseeno bi bilo, če bi ostala doma. Nič se je ni nikdar dotaknilo, prav nič je ni spremenilo. V sebi je začutila veliko žalost in jezo le takrat, kadar se svet ni uklonil njeni volji. 

Mlada dama M je prišla na terapijo. Hči zelo bogatega podjetnika, ki si je rada veliko privoščila, potovala in bila polna kapric, je prišla na pogovor. S partnerjem se je razšla, ker sta kupovala dragoceno kopalniško armaturo. Stala je res pravo premoženje, in uboga svetovalka, preprosto kmečko dekle z ostrim umom in jasno zavestjo (zdravo kmečko pametjo), še nikdar ni slišala za te blagovne znamke, saj je bil znesek dragocene armature enak njenemu novemu avtomobilu. In ja, dama M se je s partnerjem razšla, ker ni imel izbranega okusa. Ker ni razumel kulture umivanja rok, ki je drugačna v dragocenem umivalniku z dragoceno armaturo, ki vsakega naključnega gosta prepriča o potrošniški razgledanosti gostiteljice in seveda o njenem finančnem stanju. 


Kot je izobrazila svetovalko, njen partner ni razumel njenega truda, da ustvari skupen popolni dom. Ki prepriča z odličnostjo, ki se jo kupi. Sam seveda ni izhajal iz tako nesramno bogate družine, a vseeno, bili so premožni in v sebi je imel jasno zavedanje, do kje je pripravljen plačevati nepotreben luksuz in kje ga ustaviti. Mlada dama M se mu je naravnost zastudila. Praznina z medlo obliko ne privlači, četudi je vabljiva in prikupnih oblin. Seveda je očka mlade dame M poskrbel tudi za njeno dragoceno prevozno sredstvo, ki je bilo gmotno v rangu vrednosti skromnega stanovanja svetovalke, v katerem je vzorno živela. Tako sta trčila dva različna svetova, svet mlade dame M, ki jo je naučil, da z denarjem lahko kupiš vse, tako lojalnost, sanje in performans kot iluzijo, ter svet svetovalke, ki je bil poln preizkušenj in odrekanj.

In Resnica ju je opazovala.

Resnica je opazovala barvo duše mlade dame M. Njen svet je bil velik, saj v njem potuje, opazuje, spoznava, a ničesar ne prepozna. Vseeno bi bilo, če bi ostala doma. Nič se je ni nikdar dotaknilo, prav nič je ni spremenilo. V sebi je začutila veliko žalost in jezo le takrat, kadar se svet ni uklonil njeni volji. Svet svetovalke je bil majhen, skromen, a tako širok v zaznavi, empatiji in dojemanju, da se je Resnica zganila. Stoletja je opazovala ljudi, njih prikrajanja resnic in izkrivljanja dejstev, in zares redko je srečala koga, ki bi bil predan srčnosti. In srčnost je ustvarila pogoje, da sta se srečala dva svetova: svet iluzij in kupljene varnosti mlade dame M ter svet odrekanj svetovalke, ki ni nikogar sodila po zunanjem videzu, niti mlade dame M, do katere je gojila poseben odnos. Razumela je njeno praznino in željo, da jo zapolni. Četudi z lažmi in iluzijami … Praznina zares preveč boli, da bi ostala odmev le sama sebi. 

Foto: MillaF/Shutterstock

Njuno srečevanje je preraslo v prijateljstvo in mlada dama M je začela spoznavati, zakaj je svet zanjo ves čas isti. Kot strela z jasnega jo je udarilo spoznanje, kako podel odnos ima njen očka do ljudi, ki delajo pri njih. Luč Resnice je bila tako silna in kruta, da se je mlada dama M morala zapreti in zbežati. Njen svet je bil pust in prazen, tako votel in izumetničen, da če bi ga v celoti priznala v bitnosti niča, bi na mestu umrla. 

Nič več je ni mogel preslepiti balast lažne varnosti in obljub besed, ki so žarele tako veliko, dale pa manj kot nič. Spomnila se je na številne ljudi, družinske prijatelje in znance, ki so izrabili moč in pristali na kolenih. 

Odšla je v svojo dragoceno palačo in začela z majhnimi koraki iskati svoje srce. Spominjala se je besed očka, kako je vselej osončil dejstva in sebe naslikal lepega, dobrega in pravičnega. Začela bo počasi. To jo je naučila svetovalka. Mlada dama M ni bila slaba oseba, a njen žar je bil hladen, pust in prazen, kot so bili vsi ljudje njenega življenja in vse imetje, ki ga je pri rosnih sedemindvajsetih imela pod palcem. 


Moč zasajenega dvoma o njenem svetu, ki je bil daleč od pristnega in resničnega, je trgala iluzijo za iluzijo. Nič več je ni mogel preslepiti balast lažne varnosti in obljub besed, ki so žarele tako veliko, dale pa manj kot nič. Spomnila se je na številne ljudi, družinske prijatelje in znance, ki so izrabili moč in pristali na kolenih.

Lepega sončnega dne se je z očkom soočila. Povedala mu je, kaj si misli o njem in kako njegov umetno izgrajeni rožnati svet duši zdravje. Da pač ne želi biti del tega in da želi ustvariti svoj lastni pristni, četudi nepopolni, svet. Svet dobrega občutka in predvsem topline, ki jo je prvič spoznala pri svetovalki. Napojena s svetlobo je luč začela žareti.

Moč zasajenega dvoma je za vedno spremenila usodo mlade dame M in vseh, ki jih je imela rada. Tudi očkovo in partnerjevo, ki ju je preobrazba mlade dame M, ki je v svoje srce sprejela resnico, prepričala za vedno.