Kako se pozimi rekreacije lotevajo znani obrazi

»Pozimi je veliko ljudi raje na toplem v zavetju doma, mene pa zimsko vreme in mraz spodbudita k večji aktivnosti. Pa ne zaradi novoletnih zaobljub, temveč ker v vročini ne delujem najbolje. Čeprav mi zimski športi ne dišijo, ne smučam ali deskam, se trudim, da sem vsak dan aktivna vsaj eno uro. Mraz in kratki dnevi torej zame niso izgovori, se pa na to radi izgovarjajo moji prijatelji. Morda mi je ravno zato dolgčas in se ukvarjam s športom. Če je lepo sončno vreme, običajno že kar po službi skočim na bližnjo Šmarno goro, še raje pa na manj obljudeno Grmado, lepi vikendi so rezervirani za daljše pohode po hribih, najraje na domačih koroških koncih. Dvakrat na teden imam še trening kikboksa, ob sredah jogo, ob petkih grem najraje s prijatelji plesat, pa saj to je tudi šport, kajne?«

»To zimo imamo kar srečo z vremenom, zato ni težko najti motivacije za gibanje v naravi. Res ne maram telovadnic, fitnesov, skupinskih vadb in podobnih reči, veliko raje sem zunaj. Najraje pohitim v gozd, hrib, tako skrbim še za svoje misli in dušo. Zamenjam frekvenco delavne in prevečkrat nasičene stvarnosti z mirnostjo in čistostjo narave. Ni se vedno lahko spraviti iz hiše, a le majhen korak je dovolj, da že začutim val pozitivne energije. Gibanje mora postati del rutine, kot jutranja kava ali umivanje zob. Na začetku je težko, skoraj vsi raje lenarimo, a ko se nečesa navadimo, to lahko postane del nas. Moja motivacija je predvsem dobro počutje, povezanost z višjo silo in jasnost misli. To dobim vsakič, ko premagam lenoritis. (smeh)«

»Zadnja leta poznam zimsko spanje le v decembru, ko zaradi obilice dela žal res ne najdem časa, da bi lahko telovadil. Začnem pa takoj januarja, ponavadi res prav prvega. Prvi dnevi se mi zdijo še zlasti pomembni, saj tako ujamem novi ritem in ne iščem izgovorov. Z motivacijo nikoli nisem imel težav. Nisem nekdo, ki bi posedal doma. Imam kar slabo vest, če ne naredim dovolj, tako v glasbi kot gibanju. Komaj čakam pomlad in kasneje poletje, rad se gibam zunaj, ko je toplo. Znam uživati tudi v zimskih radostih, smučam, če je v mestu dovolj snega, pa grem na sankanje. Res mi je všeč, ko zapade sneg. Zadnja leta pozimi redno obiskujem fitnes, ki sicer ni moja najljubša izbira, a ker mi dobro počutje veliko pomeni, se potrudim tudi v hladnejših mesecih ostati v formi in ohranjati kondicijo. Občasno igramo s prijatelji košarko, a zadnja leta se jim pridružim redkeje, postal sem namreč bolj previden, zaradi klavirja moram paziti na prste. Morda pa bo koga nasmejal še moj povod za ukvarjanje s športom. Večina ljudi namreč želi tako izgubiti kilograme, mi pa smo doma vsi bolj suhljati, zato sem tudi prvič obiskal fitnes – da bi vsaj malo izoblikoval telo.«

»Gibanja ne delim na letne čase, saj funkcionalni trening z lastno težo obiskujem vse leto, tudi poleti, kadar nisem na dopustu. Pozimi rada kombiniram treninge v telovadnici s smučanjem. Tudi tek na smučeh je odličen šport, saj si na svežem zraku, v stiku z naravo pa še gibaš se. Pri teku se celo bolj utrudim kot pri smučanju. Sem pa vso mladost trenirala smučanje, ki me je 'zastrupilo' za vse življenje, še danes je moja ljubezen. Letos imam za seboj že 15 dni smučanja, do konca sezone jih bo zagotovo še dvakrat toliko, saj skoraj vsak vikend preživim na snegu. Vsak konec tedna komaj čakam, da pobegnem v naravo, smučam, odklopim misli in se prepustim ritmu. Čeprav ne maram res nizkih temperatur, me navadno to ne moti, saj si na smučanju bolj oblečen. Ko se gibaš, pa tako ali tako ni časa za razmišljanje, da te zebe. Zame je motivacija predvsem to, da sem rada zunaj, na svežem zraku, v naravi, zato me mraz ne odvrne. Če je res slabo vreme in sem en dan večinoma notri, postanem kar malo nemirna. Že tako smo med tednom več v zaprtih prostorih zaradi službe, zato je ob koncu tedna čas za zunanje aktivnosti, naj bo to smučanje, tek na smučeh, drsanje ali zgolj vzpon na bližnji hrib. Med rekreacijo sem rada v družbi, nisem samotarska, ne iščem miru in tišine, pravijo, da celo preveč govorim. (smeh) Včasih mi sicer ustreza malo odklopa, predvsem spomladi in poleti, ko tečem sama ob spremljavi glasbe, takrat prevetrim misli in kujem načrte.«

»Pozimi sem najmanj aktiven, verjetno zato, ker imam takrat največ nastopov v gledališču, pa tudi nisem ljubitelj zime. Obiščem fitnes, sem in tja odigram partijo nogometa v dvorani ali tenisa pod balonom. Tako je že zadnjih deset let, zato se ne obremenjujem, da bi moral kaj spremeniti. Vse nadomestim v drugih letnih časih. Ko se spravim na rekreacijo, sem, razen pri nogometu ali tenisu, vedno sam. Pri mojih letih se s prijatelji vse teže dogovorimo že za druženje, kaj šele rekreacijo.«

»Šport je sestavni del mojega vsakdana, zaradi njega imam več fizične moči za vse projekte. Tudi pozimi v povprečju petkrat na teden telovadim. Grem na fitnes ali tečem. Pred kratkim sem se navdušil za tek in v tem resnično uživam. Našel sem krasno tekaško pot v naravi, kjer je mir in se lahko popolnoma odklopim od vsega. Pozimi tudi zelo rad smučam. Obožujem smučišča s čudovitimi pogledi, svež zrak in odlične koče, kjer na soncu posedim ob kavi ali čaju. Zavedam pa se, da so prav tako kot trening pomembni počitek, dobra prehrana in veliko spanja, zato si včasih privoščim tudi daljši spanec ali prost dan v savni.«