Jasna Kuljaj, voditeljica
»Hči Anastazija je stara štiri leta in je v dogajanje v kuhinji še ne vpletamo kaj dosti, razen ko pomaga očiju delati palačinke, razbije jajca in doda ščepec soli. Ko delata pico, pa nanjo položi šunko. Nedavno je pomagala babici pri čiščenju stročjega fižola, ampak vse skupaj je zanjo igra. Tega še ne obračamo v dolžnosti. Za zdaj vadimo to, da je treba pospraviti igrače za seboj, in že to je precej velik izziv. Zagovarjam stališče, da imajo otroci svoje naloge, a ni enako, ali imaš desetletnika ali malčka v vrtcu. Vsako obdobje prinese svoje in mi smo še bolj na začetku. Seveda je nam staršem, ki se nam zmeraj kam mudi, najlaže postoriti vse samim, saj to naredimo zelo hitro. A moraš si vzeti čas, da otroka navajaš na obešanje perila, kar je cela dogodivščina, saj najprej vse pristane na tleh. V prihodnosti bo doma razpored opravil, ki jih bo moral kdo opraviti, glede drugih obveznosti pa sem si obljubila, da njen urnik z njimi ne bo povsem napolnjen, saj se mi poleg tujih jezikov in športnih aktivnosti zdi pomembno, da razvije socialne veščine. To pomeni tudi, da visiva na našem blokovskem igrišču in da se mora iz čistega dolgčasa začeti družiti z neznanimi otroki. K temu jo spodbujam, saj bo za polnjenje glave še čas. K sreči veliko spodbude ne potrebuje, pogumno pristopa k drugim in na koncu smo s popolnimi neznanci prav vesela druščina na igralih.«

Boštjan Romih, voditelj
»Pri nas doma imamo vse zgledno organizirano. Vsak otrok ve, katere so njegove naloge, in ne le da jih opravljajo vestno, temveč tudi z veliko veselja! No, vse, kar sem povedal, je velika laž! (smeh) Šele zadnja leta pri nas doma vzpostavljamo približno enakomerno razdelitev domačega dela. Žal sva si z Laro že večkrat morala priznati, da sva zaradi nenehne zaposlenosti zamudila veliko priložnosti, ko bi otroke že v ranih letih navadila na določena hišna opravila. Razvojni psihologi pravijo, da triletnik z navdušenjem sesa prah po hiši … Super! Ampak to pomeni tudi precejšen angažma staršev. A nekaj vendar prinese tudi zgled! In da ne bo kdo narobe razumel: vsak rad pri čem pomaga. Včasih je treba malo bolj vztrajno prositi, a sine brez posebnih kapric pokosi travo, rad kaj skuha, tudi najmlajša si rada nadene svoj mali predpasnik in pomaga čarati v kuhinji, najstarejša pa je zanesljiva glede vsega, le od kuhinje se za zdaj še malo stran drži. Otrokom je preveč stvari samoumevnih in prej ko spregledajo, kaj vse se dogaja okoli njih, da so siti, umiti, naspani, bolje zanje in za njihovo prihodnost. Naslednja izjemno dragocena izkušnja pa je, da na lastni koži preizkusijo, koliko hitreje so stvari opravljene, ko nas sodeluje več. Življenje ti v vsakem primeru prinese kup stvari, ob katerih ravno ne vriskaš od užitka, a nimaš kaj, prej ko narediš, prej je mimo. In navadno sploh ni tako naporno in zoprno, celo lepo se lahko imaš ob tem. Beg pred napori in nenehno zatekanje k užitkom ni prava pot. Če povzamem, skrivnost je v ravnovesju med tem, da pri otroku ne hitiš z vpeljevanjem v resni svet odraslih, da pa mu po drugi strani v pravem tempu pokažeš stvari, ki v življenju niso samoumevne.«

Rebeka Dremelj, pevka
»Po priporočilu prijateljice sem naredila tabelo, v kateri skupaj z otrokom določiš, koliko minut pridobi z določenim delom. Če samoiniciativno pospravi posteljo, si prisluži tri minute. Če si brez prigovarjanja umije zobe in se obleče za šolo, si prisluži še dodatnih pet minut. Če posesa po dnevni sobi, pridobi pet minut. Če razvrsti perilo po barvah, pridobi še tri. Seštevek minut v dnevu je čas, ki ga otrok lahko porabi zase, in to brez našega 'teženja'. Šajana je včeraj pridobila 25 minut zase. In ker je s tem pomagala tudi meni, imam potem tudi jaz 25 minut več zanjo. Torej lahko, če želi, počneva kaj skupaj, lahko pa dela kaj sama. Včeraj sva na primer sestavili sestavljanko iz 300 delov. Kdaj si zaželi igrati igrico na mojem telefonu, pa kaj. Ji dovolim. Kdaj si zaželi pogledati kako risanko. In jo lahko, ker ima čas, ki ga lahko porabi zase. Celo preračunavati je začela. Reče mi: 'Soy Luna je dolga 35 minut, jaz pa imam danes samo 15 minut zase. Mami, kaj lahko še naredim, da bom lahko gledala eno celo Soy Luno?' Nisem si mislila, da bom od svoje sedemletnice kdaj slišala, ali gre lahko v pralnico razporedit perilo, a povem vam – minute delajo čudeže.«