Zdravnica in dolgoletna vodja državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit opozarja na koristi teh pobud, ker so za posameznika in družbo tolikšne, da ne bi smel zavreči vabila nihče, ki so mu Svit, Dora in Zora namenjeni.

Učenje transcendentalne meditacije bi morali predpisovati na recept in jo sistematično uvajati v šole. To bi bil družbeno izjemno stroškovno učinkovit ukrep.  

Pred slabimi štirimi leti, ko sva govorili za Ono, ste bili odkriti, da pozitivna energija, dobra volja, iskren odnos do sebe in drugih nedvomno pripomorejo k dobremu počutju ter da vi poleg redne rekreacije izvajate transcendentalno meditacijo, ki da bi jo bilo učinkovito predpisovati na recept. Še tako menite?

Seveda; pozitivna energija, dobra volja in iskren odnos do sebe in drugih nas polnijo s pozitivnimi hormoni, ki nas osrečujejo. Odpirajo pozitivno perspektivo, spodbujajo zadovoljstvo, dobre medsebojne odnose in vsestransko zadovoljstvo ter ustvarjalnost. Dvakrat dnevno izvajam transcendentalno meditacijo, ki omenjene vrednote in vrline poglablja in krepi, zmanjšuje napetost, stres ter omogoča, da je človek skladen s seboj in zakoni narave. 

Hkrati krepi zdravje, dokazano znižuje zvišan krvni tlak, pozitivno vpliva na depresivne in anksiozne bolnike, zmanjšuje agresivnost in izboljšuje učni uspeh v šolah, v katerih otroci meditirajo. Da, učenje transcendentalne meditacije bi morali predpisovati na recept in jo sistematično uvajati v šole. To bi bil družbeno izjemno stroškovno učinkovit ukrep. 

Kako razlagate to, da Slovenke, ki smo večinoma polno zaposlene, opravimo večino domačega dela z vzgojo vred in imamo manj časa zase in za sprostitev, vendar bolj skrbimo za svoje zdravje kot moški?

Veliko bolj sočutne smo in občutljive za stvari, ki se dogajajo v nas in okrog nas. Verjetno imamo v genih, da skrbimo za družino in bližnje ter s tem tudi zase, saj če me zbolimo, težko poskrbimo za druge, »ki so na naših ramenih«. Moški pa so lovci, osredotočeni na »pomembne« zadeve, radi tvegajo in se tvegano vedejo ter jih ne zanimajo stvari, ki ne kažejo rezultatov neposredno. Pravzaprav na vseh področjih skrbi za zdravje zaostajajo za ženskami, tako v zdravem življenjskem slogu kot odzivu na preventivne in presejalne programe. 

Pri kajenju se dogaja nekaj, kar nam ni v ponos, namreč vse več ga je in s tem tudi posledic. Umrljivost za rakom pljuč pri ženskah hitro raste in zdaj jih letno umre več zaradi pljučnega raka kot raka dojk. 

Ženske se veliko bolj zdravo prehranjujejo, povečanje deleža telesno dejavnih je bilo v zadnjih letih večje kot pri moških in pijejo manj alkohola. Tudi pri preventivnih programih na področju kroničnih bolezni in pri programu Svit je odzivnost žensk po pravilu večja. Pri kajenju pa se dogaja nekaj, kar nam ni v ponos, namreč vse več ga je in s tem tudi posledic. Umrljivost za rakom pljuč pri ženskah hitro raste in zdaj jih letno umre več zaradi pljučnega raka kot raka dojk. 

Preberite še: Intervju z Ono 365 dr. Renato Salecl 

Zadovoljni in ponosni ste lahko, da vam je uspelo med sicer kratkim delovanjem na ministrstvu za zdravje kot državni sekretarki pripraviti in v državnem zboru sprejeti izjemno potreben in pomemben dokument Nacionalni program duševnega zdravja, katerega implementacijo zdaj vodite na NIJZ.

Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028 odgovarja na zaznane in bolj ali manj očitne kršitve pravic ljudi do zdravja in duševnega zdravja, na primer do zadostno urejenega bivanja v domačem okolju, do dela, enakopravnega vključevanja v družbo ter v skladu s konvencijo Združenih narodov o pravicah ljudi z manjšimi zmožnostmi tudi do tega, da so polno in enakopravno vključeni v načrtovanje, udejanjanje in ocenjevanje storitev in služb za duševno zdravje. Te pravice skušamo zagotoviti z načrtnim, postopnim in povezanim delovanjem za povečevanje dostopnosti in razpoložljivosti preventivnih in promocijskih programov in programov obravnave vseh skupin prebivalstva. Vzpostavljamo mrežo lokalnih služb za duševno zdravje, ki so povezane med sektorji in strokovnimi skupinami. 

V središču obravnav in programov je človek, ki potrebuje storitev in program. Potrebam prilagojeno mrežo služb za duševno zdravje ustvarjamo, ker je to naša naloga, ki izhaja iz mednarodnih priporočil ter očitnih potreb in zahtev ljudi v našem družbenem prostoru. Lani nam je uspelo vzpostaviti po Sloveniji 10 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov in 10 centrov za duševno zdravje odraslih, ki izvajajo tudi skupnostno psihiatrično oskrbo. Centri za duševno zdravje se povezujejo s celotno mrežo služb v lokalnem okolju, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Zdravstvene, socialne, ekonomske in druge koristi implementacije Nacionalnega programa duševnega zdravja so neizmerno velike, potrebe in nedopustne krivice, ki se dogajajo ljudem s težavami v duševnem zdravju, pa še večje, tako da bi morale podpirati uresničevanje programa duševnega zdravja celotna vlada in politika ter družba.

»V družbi se dogajajo velike spremembe, razslojevanje ljudi, človek ni več vrednota, šteje trg, šteje gospodarska rast. Če se zmanjšujejo socialne pravice, če se veča socialna neenakost, se veča tudi neenakost v zdravju. To je slaba popotnica gospodarskemu in družbenemu razvoju.« To ste med drugim dejali v nagovoru ob razglasitvi za Ono 365 marca 2012. Kaj se je od tedaj do danes premaknilo?

Razslojevanje ljudi se je celo poglobilo, socialne neenakosti so še večje, kar seveda ni dobro za vpliv na zdravje. V zdravstveni sistem sicer uvajamo preventivne programe in pristope, ki večajo njegovo občutljivost za neenakosti v zdravju, posebno na primarni ravni; krepimo znanje in veščine zdravstvenih delavcev, da znajo razpoznavati ranljive skupine prebivalcev in njihove ovire pri dostopanju in vključevanju v preventivne programe ter ustrezno podpirati njihovo vključevanje. Tak proces je opravilo 30 zdravstvenih domov in njihovih lokalnih okolij. 

Potekala je nadgradnja preventivnih programov s poudarkom na zmanjševanju neenakosti v zdravju, vzpostavili smo 25 centrov za krepitev zdravja. Seveda se v zdravstvu dogaja tudi veliko neustreznih premikov, predvsem pomanjkanje kadrov, slaba organizacija zdravstvenega sistema in precej mnogokrat neupravičenih kritik, ki jemljejo moralo zdravstvenim delavcem in krnijo zaupanje ljudi v zdravstvo, ki je sicer še vedno dobro.