Rak dojke je v razvitem svetu najpogostejši rak pri ženskah. Možnost ozdravitve je, a le, če je bolezen odkrita dovolj zgodaj. Katere ženske najbolj obolevajo pri nas?

Vsako leto pri nas na novo zboli že okoli 1300 Slovenk, torej več kot tri na dan, v povprečju starih malo nad 60 let. Žal letno umre dobra tretjina vseh, več kot ena na dan. Vsako leto je obolelih več, obolenje prizadene vedno mlajše ženske. Rak dojk se zdravi bolj uspešno, če je odkrit dovolj zgodaj. Posebno v zadnjih letih sta ozaveščanje in zavedanje vseh nas o pomenu te bolezni izjemno narasla, saj je pred kratkim preminula spoštovana dr. Mojca Senčar, srce induša Europe Donne, desetletja svojega življenja posvetila javnemu opozarjanju in izobraževanju o tej zahrbtni bolezni. Mnoge se sprašujejo, ali oditi na preventivni pregled na mamografijo, rentgensko slikanje dojk v programu Dora (slovenski državni presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk), ki zajema ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti, ali začeti preiskave veliko prej. Več se jih zaveda, da to ni bolezen samo starejših, in morda ni dovolj, da sisame pretipajo dojke enkrat mesečno ali jim enkrat na tri leta pregled opravi ginekolog. Vedo, da jih je mogoče preiskati z ultrazvokom. Nekatere se zatečejo k manj zanesljivim preiskavam dojk, ki jih zdravniki ne priporočajo, denimo termografiji.

Raziskava, ki je potekala v skandinavskih državah in ocenjevala vpliv nočne svetlobe, je podala osupljive ugotovitve. Predvsem ženske, ki desetletja opravljajo večizmensko nočno delo, pogosteje zbolijo zlasti za rakom dojk. To so medicinske sestre, babice, negovalke, tovarniške in poštne delavke. V omenjenih poklicih je v nekaterih zahodnih evropskih državah že prepoznan kot poklicna bolezen.  

Kateri so nevarnostni dejavniki za pojav raka dojk?

Rada bi razložila nova dognanja raziskav o vplivih na nastanek raka dojk, ki se razlikujejo od doslej znanih. Ženske bi se morale bolj zavedati pomena zdravih navad in se manj obremenjevati s spolnimi hormoni, za katere je veljalo, da so zelo škodljivi. Prehrana s premalo sadja in zelenjave ter preveč rdečega mesa, živalskih maščob oziroma nasičenih maščobnih kislin ali transmaščob ustvarja okolje, v katerem reparacija dnevnih mutacij postaja težja. Opozoriti je treba, da prevelika telesna teža in telesna neaktivnost, posebno v kombinaciji, zelo pripomoreta, da procesi karcinogeneze v telesu prevladajo nad procesi, ki jo zavirajo. Zadnji izsledki dokazujejo, da ni nevarno samo rentgensko ali radioaktivno sevanje. Raziskava, ki je potekala v skandinavskih državah in ocenjevala vpliv nočne svetlobe, je namreč podala osupljive ugotovitve: predvsem ženske, ki desetletja opravljajo večizmensko nočno delo, pogosteje zbolijo predvsem za rakom dojk. To so medicinske sestre, babice, negovalke, tovarniške delavke, poštne delavke ... Močna nočna svetloba je poleg drugih stresnih dejavnikov in posledičnih stresnih hormonov ponoči ter psihofizične izpostavljenosti znan povzročitelj hormonskih sprememb, zlasti melatonina in rastnega hormona. Oba hormona se zaradi potrebe osebe po budnosti in vpliva nočne svetlobe močno vpletata v cikel spanja, nepravilno se izloča kortizol, ki vpliva na pojav debelosti in sladkorne bolezni z disregulacijo grelina in leptina, hormonov apetita. Tudi pravilno izločanje ščitničnih hormonov je onemogočeno. Ko sta naravni cirkadiani cikel spanja in pravilne hormonske povezave tako podrta, saj morajo biti ženske ponoči seveda budne, se v telesu ustvarja okolje, ki vodi v nastanek tudi rakavih procesov. Rak dojke je v omenjenih poklicih v nekaterih zahodnih evropskih državah že prepoznan kot poklicna bolezen. Skrb vzbujajoče je, da postajata nespečnost in prekratko spanje razširjena zaradi čedalje večjih vsakdanjih obremenitev, slabih odnosov, kroničnega stresa ... Tudi Slovenci spimo premalo.

Za rakom dojke lahko zboli vsaka. Kaj je še novega o tej sistemski bolezni?

Pogostejši je v razvitih državah in urbanih regijah. Že zdravljeni rak dojk veča možnost za ponovitev ali nov nastanek bolezni. Starost ob prvi in zadnji menstruaciji je bila včasih omenjena kot dejavnik tveganja, a so jo izsledki zadnjih znanstvenih raziskav, ki temeljijo na genetiki, ovrgle. Dokazale so, da so pomembnejše prisotnost mutiranih genov ali določena genska različica, ki privede do nastanka raka dojk, ter slabe navade, kot je uživanje alkohola in nikotina, predvsem pa neaktivnost. Ta je bolj nevarna kot zvečer v družbi ob zdravo pripravljeni hrani kozarec rdečega vina, ki vsebuje polifenole, denimo resveratrol. Kontracepcija in nadomestno hormonsko zdravljenje za lajšanje menopavznih težav sta bila doslej glavna krivca, ki naj bi povzročala raka dojk. A številne študije novejših kontraceptivov, ki vsebujejo zelo majhne odmerke estrogena in progesterona, niso dokazale vpliva na več raka dojk pri uporabnicah tabletk. Še pomembnejša so nova dejstva, ki govorijo v korist nadomestni hormonski terapiji s 17-beta estradiolom ter progesteronom ali didrogesteronom, ki imajo zanemarljiv vpliv na raka dojke, a izrazito olajšajo življenje ženskam v menopavzi. Zato: ni se nam treba bati raka dojke in trpeti tegob menopavze z oblivi vročine, psihično nestabilnostjo, nespečnostjo in slabim počutjem. Še enkrat: resno se moramo bati neaktivnosti, slabe prehrane, debelosti, in ne nadomestnega hormonskega zdravljenja.



Katere preiskave za odkrivanje raka dojk so primernejše za mlajše ženske in kako zanesljive so?

Predvsem mlajše ženske ter starejše od 69 let se pogosteje odločajo za ultrazvočni pregled dojk. Vedeti moramo, da tako mamografija kot ultrazvočni pregled dojk nista diagnostični preiskavi. Spadata med presejalni metodi, to pomeni, da v populaciji zdravih žensk iščemo bolezen. Obe imata prednosti in pomanjkljivosti. Za mlajše od 35 let je ultrazvok edina priporočena preiskava, saj ni škodljivega sevanja in dejstva, da mamografija zaradi gostega tkiva mlade dojke ne bo dovolj razločna. V tem obdobju je več benignih bolezni, ki se pojavijo nepričakovano in povzročajo stisko. Mamografija ne bo odgovorila, ali je na sliki samo nenevarna cista ali goste strukture, ki jih je treba punktirati. Oboje potrdi ultrazvok z visoko stopnjo zanesljivosti, punkcija določi diagnozo. Kot rečeno, ultrazvok nima stranskih učinkov, je neboleč, brez sevanja, zato je primeren za nosečnice, mlada dekleta in žene, pri vnetjih dojke, za ženske z vsadki ter za moške. Karcinom dojk pri mladih ženskah žal raste hitro in bolj agresivno, širi se hitreje, to močno vpliva na zdravljenje in preživetje. Pacientke so večinoma mlade mamice in so čustveno zelo prizadete.

Že pred leti ste se odločili za nov program kliničnih in ultrazvočnih pregledov dojk z možnostjo genetskega testiranja za napoved tveganja, ali bodo ženske zbolele za dednim rakom jajčnikov ali dojk.

Že dolgo opažam klice žensk, ki bi se rade prepričale, ali so nosilke mutiranih genov, ki povzročajo raka dojk. Seveda je za znanje in vedenje o genetskih testih v javnosti zaslužna Angelina Jolie, ki je s svojo osebno zgodbo, da je nosilka nevarnih mutacij genov BRCA1 in BRCA2, poudarila pomen tako imenovane moderne personalizirane medicine. Sledile so operacija, obojestranska odstranitev obeh dojk in jajčnikov in tako boljša možnost za dolgo življenje. A genetski testi niso testi, ki bi jih lahko opravili ljudje sami, saj je treba rezultate posamezniku podati strokovno z natančnimi navodili, kako živeti naprej in katere vrste preiskav moramo redno opravljati v prihodnje. Zato vztrajam, da se vedno opravi celostna obravnava: pogovor in anamneza, pretipanje dojk in učenje, kako si ženska pravilno otipa dojke sama doma. Sledi ultrazvočna preiskava. Starejšim od 35 let priporočim kot dodatno preiskavo tudi mamografijo v skladu s strokovnimi smernicami onkološkega inštituta, da je obravnava popolna. Na željo posameznice razložim tudi genetski test, njegov pomen in kaj z njim odkrivamo. Za test lahko oddamo kri ali slino. Po prejetju izvida sledi genetski posvet z ustrezno strokovnjakinjo, ki natančno razloži rezultate testa. Vsako žensko namreč uvrstimo v eno od treh skupin glede na tveganje za razvoj raka. Če je ženska srednje ogrožena, ji pripada aktivno sledenje z mamografijami in/ali ultrazvočnimi preiskavami že od 40. leta, torej deset let prej kot sicer. Pri visoki ogroženosti jo začnemo timsko slediti v enem od dveh terciarnih centrov v Sloveniji, onkološkem inštitutu v Ljubljani ali UKC Maribor – klinični oddelek za ginekologijo.

Mamografija je osnovna diagnostična metoda v presejalnih programih za raka dojk, torej tudi v programu Dora, kajne?

Mamografija se zaradi visoke občutljivosti uporablja pri vseh ženskah, starejših od 50 let, za rizične ženske, ki so starejše od 40 let, ter za diagnostičen pregled žensk, ki imajo tipno spremembo dojk ter so starejše od 35 let. Mamografija je tudi edina metoda za prikaz mikrokalcinacij, majhnih belih kalcijevih sprememb. Znano je, da približno polovica vseh karcinomov vsebuje te dobro vidne spremembe. V programu Dora se s presejalno mamografijo večkrat lahko odkrije že začetne rakave spremembe, kar je pomembno za uspešno zdravljenje. Zgodnje odkrivanje raka dojk zmanjša umrljivost za to boleznijo, zato si želim, da bi se vse Slovenke redno udeleževale programa Dora inginekološkega programa Zora za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu. Res je, da je mamografsko slikanje za nekatere ženske neugodno ali boleče in ginekološki pregled rahlo neprijeten. A le tako bomo sami dovolj dobro poskrbeli za svoje zdravje. Poleg tega, seveda, da bomo upoštevali vsa dodatna priporočila za zdrav in aktiven življenjski slog. Imejmo roza oktober v mislih vse leto, ne samo en mesec.