Zdrav življenjski slog je vaš najboljši prijatelj

Imunski sistem se razpreda po vsem telesu. Sestavljen je iz različnih imunskih organov in tkiv, denimo bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca, mandeljnov in skupkov imunskih celic v črevesni sluznici in sluznici dihal. Poenostavljeno, različne vrste obrambnih ali imunskih celic s svojimi zapletenimi mehanizmi prepoznavajo in uničujejo mikrobe, kakršni so virusi, bakterije, glivice, paraziti, ki vdrejo v organizem. Imunski sistem večinoma podedujemo, natančneje se izoblikuje v prvih letih življenja in se spreminja. »Deluje povsem zunaj naše zavesti; imunskega sistema in njegovih nasprotnikov – mikrobov – s svojimi zavestnimi čuti ne zaznavamo niti ne moremo spremljati in usmerjati 'akcij' svojega imunskega sistema proti njim.« Tako prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., imunolog, pisatelj in publicist v svoji knjigi Imunski sistem in odpornost o organizaciji imunskega sistema, ki nas varuje pred boleznimi, in če že zbolimo, nam pomaga, da čim prej ozdravimo.

Kaj šibi obrambno sposobnost telesa

To seveda ne pomeni, da tudi posameznik z normalno odpornostjo ne preboli nekaj prehladov vsako leto – pa tudi hujšo nalezljivo bolezen –, če je izpostavljen okužbi drugih ljudi. Jesen in zima sta takšen čas, ko je sonca malo in se v hladu manj gibamo na svežem zraku, zato pa se pogosteje zadržujemo v zaprtih, ogrevanih in izsušenih prostorih. Lastnost številnih vrst virusov, da so obstojnejši v mrzlem in suhem zraku, se širijo kapljično in s stikom ter imajo na izsušeni sluznici boljše možnosti za preživetje, ima za posledico, da je v hladnejših mesecih več prehladnih obolenj. Najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal se priplazijo postopno: lahko z blagim glavobolom, izcedkom iz nosu in zamašenim nosom, hripavostjo, kašljanjem in bolečinami v žrelu. Več možnosti je, da je potek bolezni blažji in se ne zaplete, če ima človek zdrav imunski sistem. Seveda je zelo pomembno, da ostanemo doma in počivamo, če zbolimo za gripo, virozo ali prehladom. Kateri so znaki, da je obrambna sposobnost organizma zmanjšana? Alojz Ihan: »Na okvaro imunskega sistema pomislimo, če se nalezljive bolezni pojavljajo mnogo pogosteje kot običajno. Na primer več kot deset hujših angin ali gripoznih obolenj na leto ali pa imajo nalezljive bolezni nenormalno hud potek – če se navaden prehlad sprevrže v pljučnico ali meningitis. Še bolj pa kažejo na okvaro imunskega sistema bolezni, ki jih povzročajo sicer 'nenevarni' mikrobi.«

Na svoj imunski sistem lahko vplivamo

K dobremu delovanju imunskega sistema, ki je naložba v zdravje, lahko pripomoremo sami. Prav tako premislimo o razlogih, ki motijo njegovo optimalno delovanje. Drži, so primeri, ko se bolezen prikrade ob močni izpostavljenosti bolezenskim mikrobom ali trenutno zmanjšani imunosti, denimo pri podhladitvi, neprespanosti, stiku z več vrstami virusi hkrati. Odpornost je zagotovo povezana s številnimi dejavniki, precej smo zanjo odgovorni sami: z dovolj spanja, zdravo in raznovrstno prehrano, vsakodnevno zmerno telesno aktivnostjo in učinkovitim mehanizmom odzivanja na stres. Zveni sila preprosto, kajne?! Alojz Ihan: »Mnogokrat odstranitev motnje ni nujna samo za dobro delovanje imunskega sistema, ampak tudi nasploh za izboljšanje psihofizičnega počutja. Če človek živi usklajen s svojimi čustvi in okolico, mu to daje zadovoljstvo in energijo. To po eni strani nedvomno ugodno vpliva na imunski sistem in njegovo sposobnost za obrambo proti bolezenskim mikrobom. Po drugi strani pa zadovoljen in energije poln človek tudi bolje opazuje, odločneje uravnava svoje življenje, ne išče stresov, se ne prepušča različnim zasvojenostim, je fizično aktivnejši. Vse to pripomore k boljšemu delovanju tkiv in organov, ti pa so zato manj dovzetni za delovanje bolezenskih mikrobov. Človek z zdravim življenjskim slogom in v dobri psihofizični kondiciji ima zato po eni strani boljši imunski sistem, po drugi strani pa imunski sistem tudi manj potrebuje.«