Zelenjava in sadje vsebujeta kopico vitaminov in mineralov, ki skrbijo za izboljšanje ter ohranjanje moči imunskega sistema. Sta odličen vir karotenoidov, ti spodbujajo delovanje limfocitov, tistih belih krvničk, ki skrbijo za zaščito organizma pred virusi in bakterijami. Med ključnimi elementi, ki varujejo zdravje imunskega sistema, so vitamini A, B6 in B12, cink in železo. A ključ je v kombinaciji, ene snovi vplivajo na druge in nasprotno. Za učinkovito delovanje organizma morajo vse delovati sinhrono, zato je težko preveč poudariti načelo raznovrstne prehrane. Pri tem nam precej pomaga tudi narava. Nikakor ni naključje, da različni letni časi prinašajo različne dobrote in vremenske pojave. S preprostim načelom, da v vsakem uživamo različne stvari, preprosto rešimo problem neskončne izbire, ki se k sreči ponuja na krožnikih.



Ne pozabite na sonce

Vitamin D velja za zvezdo med vitamini, in to ne brez razloga. Pomaga pri preprečevanju rakavih in srčno-žilnih obolenj, kapi, diabetesa in avtoimunskih bolezni. Hkrati skrbi za ustrezno absorbcijo kalcija in ohranja močan imunski sistem. Vrsta raziskav potrjuje, da že manjši dodatni dnevni vnos lahko kar za polovico zmanjša možnost okužbe s prehladom. Strokovnjaki vseeno ugotavljajo, da kar 40 do 75 odstotkov evropske populacije trpi za pomanjkanjem omenjenega vitamina. Vzroke pripisujejo majhnemu izboru jedi, ki ga vsebujejo, in pomanjkanju naravne sončne svetlobe. Med živila z veliko vitamina D sodijo losos, sardine, tun, ostrige, jajčni rumenjaki in gobe. Zaradi splošnega pomanjkanja ga včasih dodajajo mleku, pomarančnemu soku in ovsenim kosmičem. Dodatki z vitaminom D so strogo nadzorovani, saj ga lahko hitro predoziramo, česar pa se ni treba bati tistim, ki ga iščejo na prostem. Koža sama uravnava količino produkcije vitamina, zato ni bojazni, da bi ga vsrkala preveč. Redno pametno nastavljanje sončnim žarkom vse leto poskrbi za zaloge tudi v zimskih mesecih, ko je sončne svetlobe najmanj.


Novo ni nujno boljše

Dr. Haider Abdul-Lateef Mousa, iraški zdravnik, je opravil vrsto raziskav, v katerih je preverjal učinkovitost naravnih snovi pri preprečevanju ter izboljšavi simptomov prehlada in gripe. Njegove ugotovitve kažejo, da pripravki iz starodavnih zelišč, kot so sladki koren, severnoameriški ginseng, rdeči korejski ginseng, japonski maoto in izvleček korenine ameriškega slamnika, krepijo imunski sistem, delujejo protivnetno in preprečujejo simptome, ki jih povezujejo z gripo in prehladom. Ameriški slamnik, cink in vitamin C naj bi kar v 60 odstotkih skrajšali prehlad za dan ali dva.

 

Tega ne delajte 1. Pretirano uživanje dodatnih vitaminov in mineralov v megaodmerkih lahko precej obremeni imunski sistem, kar mu prej škodi, kot koristi. Ne le da telo nima zmožnosti za predelavo velikih količin snovi, pretirano uživanje določenih elementov lahko vodi v resne zaplete. Preveč cinka v telesu povzroči slabost, izgubo apetita, želodčne krče in glavobole, obenem pa niža raven bakra, dobrega holesterola in celo odpornost. Preveč železa povezujejo z boleznijo srca, jeter in diabetesom. 2. Diete z navodili za osiromašeno prehrano večkrat precej obremenijo imunski sistem, posebno če z jedilnika odstranimo katero od osnovnih skupin hranil, kot so maščobe, beljakovine ali ogljikovi hidrati. Ustrezne zaloge glikogena, pridobljenega iz dovolj velikega vnosa kalorij in ogljikovih hidratov, ne dajejo le energije za telovadbo, temveč podpirajo imunski sistem. Pretirano štetje kalorij vodi v resno pomanjkanje, kar neposredno vpliva tudi na sposobnost imunskega sistema, da se ubrani pred sovražniki. Enako velja za visokointenzivne vadbe, ki jih ljudje kombinirajo s stresnimi zahtevami vsakdanjega življenja. Ko so obremenitve velike, mora biti primeren tudi vnos ustrezne energije, v nasprotnem organizem ne načne le zalog maščob, ampak tudi temeljne sposobnosti samozdravljenja. Kogar skrbijo maščobne obloge, naj se raje osredotoči na kakovost posameznih hranil, ki jih užije, in tako poskrbi za želeno razporeditev oblin. 3. Sladkor je naravni sovražnik organizma številka ena. Resda telesu hitro prinese dodatno energijo, a posledice ekspresne rešitve čutimo ves čas. Njegov negativni vpliv ni nič manjši na imunski sistem, ko organizem energijo, ki bi jo lahko usmeril v boj z virusi, namenja presnavljanju sladkega zlikovca. Vodilo naj bo čim manj predelanega sladkorja, posebno v mesecih, ko razsajajo klice.