1 Spanje

Dovolj spanja nedvomno pomembno podpira obrambne mehanizme organizma. Koliko komu zadostuje, najbolje ve vsak zase. Nekateri čisto dobro shajajo s šestimi urami, drugi jih potrebujejo najmanj osem. Spalnega ritma se ne da na silo prilagajati, morda za bolj krepčilen in sproščen spanec, ki se ne konča z jutranjo utrujenostjo in razdražljivostjo, velja pravilo, da je dobro hoditi spat in vstajati ob isti uri. Kar dobro tretjino življenja prespimo, če spimo neredno ali nezadostno, se to pozna psihično in fizično. Tudi imunski odziv je drugačen. Med spanjem je možganska aktivnost drugačna kot v budnem stanju, ponoči potekajo v organizmu številni regenerativni procesi, izdelujejo in izločajo se hormoni, denimo rastni, itn.



2 Sprehajanje

Drži, da je telesnim aktivnostim na prostem vlažno in hladno vreme precej nenaklonjeno, vendar so prednosti gibanja zunaj – če so razmere vsaj kolikor toliko ugodne – ogromne. Navezava športne vadbe in dihanja svežega zraka je krasna kombinacija, ki pomaga pri utrjevanju telesne odpornosti in učinkuje tudi proti bacilom, posebno tistim, ki širijo prehladna obolenja in krožijo po zaprtih prostorih v množici smrkajočih in kašljajočih ljudi. Najmanjši odmerek gibanja, za katerega bi si morali prizadevati za boljše počutje, je izdaten sprehod. Aerobna telesna aktivnost naj bo dolga vsaj dvajset minut, hoja naj bo dinamična in toliko intenzivna, da se vmes še lahko pogovarjamo. Oprema naj bo primerna, sploh obutev pa topla, saj se pri podhlajenih nogah pomembno zniža prekrvljenost nosne sluznice, kar slabi njeno obrambno zmožnost zaščite pred virusi.



3 Sproščanje

Nihanje razpoloženja naj ne bi bilo pogosto in ekstremno, če pa že, so morda vzroki telesni, denimo težave s hormoni. A slabo razpoloženje, ki je velikokrat posledica strahu, tesnobe in stresa, ter celo tesnoba in depresija dokazano zmanjšujejo odpornost. Žalosti in malodušja ne moremo preprosto pregnati in potlačiti, a obenem ne smemo dovoliti, da za vse iščemo krivdo le pri sebi. Eden od korakov prve pomoči, da prebrodimo črne trenutke, je zavedanje, da moramo sami storiti kaj dobrega zase in se predvsem imeti radi. Jasno, med rešitelji so tudi dobra družba – vsak človek potrebuje besedne in telesne nežnosti, dotike in pozornosti ljudi, ki jih ima rad, in to, da se lahko nekomu izpoveš, je krasna možnost odpravljanja stresa in spodbujanja delovanja imunskega sistema, dobrodošle so vsakršne novosti ali spremembe – sploh ni nujno, da drastične, zelo tolažilna pri blaženju negativnih misli in za ugodje je – čokolada.



4 Savnanje

Savnanje v kombinaciji s hlajenjem kakor tudi izmenjajoče se tople in hladne kopeli so v hladnejših dneh med bolj učinkovitimi možnostmi osvežitve in poživitve telesa ter krepitve splošne odpornosti, kar nas varuje pred prehladi in drugimi obolenji. Za zdrave ljudi je obisk savne krepčilo, saj prečisti dihalne poti – to je odlično proti pokašljevanju – in kožo, ima pozitivne učinke pri odpravljanju celulita, pripomore k odvajanju vode, izločanju strupenih in odpadnih snovi, predvsem pa je savnanje telovadba za žile (na vročem se razširijo, na hladnem zožijo), obenem pomaga pospeševati presnovo, poživi krvni obtok in delovanje srca. Obisk savne ni priporočljiv za srčne bolnike in ljudi z visokim krvnim pritiskom, tudi za posameznike s krčnimi žilami ni prav primeren.



5 Smejanje

Smejanje krepi dobro voljo. Za nameček terapija nima stranskih učinkov. Saj vemo, da se otroci pogosto smejijo, odrasli pa na to radi pozabimo. Ah, če bi ga zdravniki le predpisovali na recept! Aktivira mnogo mišic, zmanjšuje posledice stresa, krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak, izboljša pretok kisika v krvi in viša bolečinski prag. Zato se nasmejte. Vsak dan najmanj enkrat. In še: nalezljivo je.