Pevci ste tisti, na katere epidemija koronavirusa močno vpliva že od začetka. Koncertov ni, ali vi kljub temu še ustvarjate glasbo?

Letošnje leto je vsem kar precej spremenilo načrte. Sama sem namreč prav letos načrtovala največ koncertov in glasbenega ustvarjanja. Ko sem nastopila na Emi 2020, sem pričakovala, da bo nastopu sledilo veliko nastopov in intervjujev, a nam je točno teden po nastopu to prekrižala karantena. Na začetku karantene sem kar malce izgubila občutek za ustvarjanje, ujela sem se v veliko slabih vzorcev razmišljanja. Na kratko, bila sem res zelo žalostna, da nisem mogla več nastopati. Vendar sem imela v tistem obdobju veliko več časa za razmislek, kaj si sploh želim. Zamenjala sem glasbeno ekipo za ustvarjanje in si dovolila, da zadiham. 

Več kot pol leta nisem prav nič glasbeno ustvarjala, čutila sem odpor in v ničemer nisem videla smisla. A sem kmalu ugotovila, da je bil razlog za glasbeno blokado veliko globje v meni, nisem se več našla v isti glasbeni osebnosti, ki sem jo gradila zadnjih nekaj let. Ko sem si vzela čas, da sem samo sebe na novo spoznala, se je v meni prebudila tudi nova glasbena žilica, ki mi je dala ogromno idej za ustvarjanje. Začela sem ustvarjati tudi z novo ekipo, s katero smo se odlično ujeli. V kratkem lahko pričakujete novo in predvsem drugačno pesem.

Največ sem dosegla s pogovori z mamo, ko sem še stanovala doma. Ona mi je na začetku najbolj pomagala, da sem premagala svoje notranje demone. Seveda pa sem največ dela imela kar sama s seboj. Včasih ni dovolj le pomoč okolice, vendar to, da si dejansko želiš pomagati samemu sebi.  

Ljudje niso naklonjeni temu, da bi za glasbo na spletu plačevali, kar bi rešilo tudi mnoge glasbenike v tem času. Se bo to z vašo generacijo spremenilo? Je mladim to, da na spletu plačajo za pesem ali članek, nekaj povsem običajnega?

Ljudje se predvsem ne zavedajo, koliko brezplačnih kakovostnih vsebin jim je vsak dan predano prek ekranov. Aplikacije, kot sta Instagram in Tiktok, lahko uporabljamo tudi drugače, kot da si tam samo krajšamo čas. Vsak dan dobimo ogromno kakovostnih vsebin, moramo jih samo prepoznati. Pošteno bi bilo, da bi ustvarjalci, glasbeniki, tekstopisci ali drugi, lahko za svoje vsebine tudi nekaj malega zaslužili. Zdi se mi, da bi ljudje potem to še bolj cenili. Ne znam oceniti, ali se bo to zgodilo hitro ali ne, a imam občutek, da se stvari premikajo v pravo smer. V vsako objavo ali video je vloženega veliko dela, za nekatere je to služba. Seveda pa si vsak želi bližnjic, želi si čim bolj ugodno »prilezti« skozi življenje. A najcenejša ali najkrajša pot včasih ni najbolj kvalitetna. 

Vi ste zelo aktivni na Instagramu. Kako koronavirus vpliva na to platformo? Potovanj ni, razkazovanje luksuza se zdi v teh časih neokusno, skokovito narašča prodaja trenirk in udobnih oblačil …

Res je, Instagram je že od nekdaj moj zelo ljub hobi. Ko se je začel ves ta kaos, sem bila zelo zmedena, kaj objavljati in ali sploh objavljati. Včasih sem imela kar slabo vest, glede na vse, kar se je dogajalo na svetu. Spraševala sem se, ali je moja vsebina na Instagramu res potrebna. A sem si odgovorila preprosto: če lahko vsaj za nekaj minut nekdo ob poslušanju mojih posnetkov odmisli vse, kar se dogaja po svetu, je vredno. Svet se še vedno ne ustavlja, zato se tudi sama ne želim. Ko nisem aktivna, se res čudno počutim.

Mnogo mladih spregleda svoje resnične želje in sanje, ker hrepenijo po slavi in življenju, ki ga vidijo vsak dan na Instagramu. Kot da je to postal nov življenjski trend. A ni res, da je to za vse.   

Se vam zdi prav, da se spletni vplivneži opredeljujejo glede družbenih tem, na primer nošenja mask? 

Obljubila sem si, da se bom političnim in bolj občutljivim temam raje izogibala. Imam svoje mnenje, verjamem, da se najde veliko ljudi, ki mislijo enako, a hkrati tudi veliko ljudi, ki se z menoj ne bodo strinjali. Ne želim si povzročati dodatnega stresa z vžiganjem ljudi, ki radi začenjajo spletne konflikte. Preprosto nimam časa za to. Pozornost in energijo rajši usmerjam v druge stvari. Seveda pa kdaj delim kako objavo in novico, s katero se strinjam. 


Spletni vplivneži tudi sodelujete z blagovnimi znamkami in jih oglašujete. Imate kake zadržke glede znamk? Ali bi na primer oglaševali alkohol, krzno ali kaj podobnega?

Trenutno je Instagram moj glavni vir zaslužka, ker koncertov ni že slabo leto. Zato je na mojem profilu več blagovnih znamk. Vendar res za vsako stojim. Nikoli ne bom oglaševala izdelkov, ki jih sama ne bi uporabljala. Noben denar ne poplača tega, da ne bi bila iskrena. Res se trudim, da vsebina ostaja kakovostna in da je vsega ravno v pravi meri. Verjamete ali ne, zavrnem več kot polovico prošenj za sodelovanje. Težko bi »oglaševala« alkohol. Kdaj spijem kak kozarec ob dobri večerji ali družbi. Obožujem dobra vina z zgodbo in značajem. Omemba kake res dobre vinogradniške obrti se mi ne zdi nič spornega, dokler je seveda vse v mejah normale. Še vedno moj profil prikazuje realen življenjski slog. Nikoli pa ne bi promovirala prekomernega popivanja ali česa podobnega. Tudi pravega krzna ne nosim, zato tega ne boste videli v mojih objavah.

»Vsak posameznik se vsak dan srečuje z različnimi dražljaji iz okolja, ki lahko vplivajo na njegovo samozavest in samopodobo. Živimo v svetu, polnem lepotnih in kariernih idealov. V najstniških letih sem bila veliko notranjih bojev, da sem si dovolila biti takšna, kot sem. Spoznala sem, da je okej, če nisem takšna kot vsa dekleta v revijah,« ste dejali pred časom. Kako ste to dosegli? Sami? S pomočjo strokovnjakov?

Tudi danes se kdaj ujamem v kak škodljiv vzorec razmišljanja. Res je, da sem stalno malce pod pritiskom, da moram dobro izgledati. A vse to še vedno izvira iz starih ran. Vendar sem trenutno res stabilna in trdna, redko me kaj zares vrže iz tira. Delo na sebi in svoji samozavesti je večletni proces, ki se pravzaprav nikoli ne konča. Vedno se lahko še izboljšamo in česa novega naučimo. 

Največ sem dosegla s pogovori z mamo, ko sem še stanovala doma. Ona mi je na začetku najbolj pomagala, da sem premagala svoje notranje demone. Seveda pa sem največ dela imela kar sama s seboj. Včasih ni dovolj le pomoč okolice, vendar to, da si dejansko želiš pomagati samemu sebi. Meni je najbolj pomagalo to, da sem na glas govorila o svojih stiskah, pa če je bila moja sogovornica najboljša prijateljica ali šolska terapevtka. Če svoje stiske poveš naglas, jih je tudi veliko lažje sprejeti in se ne zdijo tako strašljive. Veliko sem se tudi naučila iz knjig za samopomoč, knjiga, ki mi je pravzaprav rešila in spremenila življenje, je knjiga Življenje je tvoje, avtorice Louise L. Hay. 

Kaj bi danes svetovali mlajši Gaji, ki je takrat bila notranje boje?

»Življenje je čudovito in prekratko, da bi ga živeli v žalosti. Ni pomembno, kako te vidijo drugi, pomembno je, kako ti sama vidiš in spoštuješ sebe. Ne nalagaj preveč pritiska na svoja ramena. Za vse boš še imela čas. Nobena dobra stvar ne pride zlahka in ljubezen bo vedno ob tebi v različnih oblikah, če si jo boš le pustila čutiti. Vse bo prišlo do tebe točno takrat, ko boš na to pripravljena. Imej se rada.«


Pevec Bojan Cvjetićanin nam je pred kratkim zaupal, da je mlada generacija širokogledna in ne pristaja na stereotipe, a da se hkrati boji, da zaradi pretirane uporabe družabnih omrežij večina mladih še nikoli ni bila tako zelo odvisna od materialnih dobrin in oddaljena od lastnih ciljev in dosežkov, saj to raje doživljajo skozi oči svojih spletnih junakov. Se strinjate z njim?

Bojan je to odlično povedal in ne bi se mogla bolj strinjati z njim. Težko si predstavljam pod kakšnim pritiskom so današnje mlajše generacije. Ko smo mi odraščali, so bile naše želje drugačne. Postati smo si želeli zdravniki, pevci, veterinarji, izrazi, kot sta spletni vplivnež in bloger, sploh niso še bili poznani. Instagram je bil zame najprej le zanimiva aplikacija, rada sem urejala fotografije in ustvarjala vsebine, nikoli si nisem mislila, da bi lahko to postala tudi moja služba. Vse se je razvilo iz hobija, v katerem sem iskreno uživala. 

Mnogo mladih spregleda svoje resnične želje in sanje, ker hrepenijo po slavi in življenju, ki ga vidijo vsak dan na Instagramu. Kot da je to postal nov življenjski trend. A ni res, da je to za vse. Zakaj bi morali biti vsi enaki? Vsi si želimo navidezen blišč in luksuz, a to ni izvor sreče za vsakogar. Prepričana sem, da lahko vsak zase najde točno tisto, kar si želi njegova duša in v čemer zares uživa. Če slediš svojim sanjam, se težko zmotiš. Vibracije, ki jih oddajajo naše misli, se vedno čutijo, vesolje nam bo vedno pomagalo na naši poti, če bomo le iskreni sami s seboj.