Slovenija se je ustavila. Poziv #ostanidoma je odgovorno ravnanje, ki nam je vsem spremenil vsakdan. Kako vam teče čas v domači izolaciji?

Res smo soočeni s povsem novim načinom življenja. V mislih imam predvsem to, da si omejen z gibanjem, z odhodom v svet. Glede na to, da nas je šest, smo morali hitro vzpostaviti nova, prilagojena pravila in red.

Rekla bi, da je potrebno delovati v dobro drug drugega. Ne pozabimo na delo, šport, na skupno zabavo pa tudi na čisto samoto biti sam s seboj. Še vedno pa nikoli ne pozabimo naslednje: v odnosu ne moremo delovati, kot da smo sami. 

K paniki niste nagnjeni? Čeprav, nezavedno, kaj se lahko zgodi in kaj, če se, nas po malem gloda vse, kajne?!

Res je, da po naravi nisem paničar. Ravno obratno – v stresnih situacijah delujem zelo dobro. A vsekakor ne ostajam ravnodušna. Ne vemo, kaj zares bo vse to prineslo. Zagotovo velike spremembe, na novo se bomo morali znajti in se boriti.

Se je zdaj dobro pogovoriti o stiskah?

Vsekakor. V nasprotnem pride do tesnobe, paničnih napadov in depresije ali agresije.

Preberite še: Betka Šuhel Mikolič: V času koronavirusa pomaham na daleč 

Dovolite, da vprašam, kako ste si (re)organizirali vsakdan. Kdo od vaju z možem je prevzel dopoldanski s.p. učitelja (glede na to, da otroke zdaj šolamo na daljavo) in kdo kuharja, če se lahko izrazim na tak način?

V bistvu sta od štirih otrok dve šoloobvezni in oni dve sta že tako veliki, da za šolo skrbita sami. Tudi morata. Druga dva pa sta predšolska in ob njiju se z možem malo menjava. Nekaj časa sem z njima jaz, nekaj on, potem pa smo tudi vsi skupaj in vsak sam za sprostitev. Tudi kuhamo pogosto kar vsi skupaj. Ja, res, vsak ima neke svoje zadolžitve že od prej in nekaj od zdaj.

Svojega dela pa v karanteni bržkone niste dali na stran? 

Ne, nikakor. Nekaj terapij imam preko Skypa, sicer pa pišem. To leto prihajata na police dve novi knjigi.

Marsikdo se v teh izrednih okoliščinah sprašuje (zaslediti je mogoče seveda tudi raznorazne nasvete), kako drug z drugim sploh preživeti 24 ur, ne da bi izgubili živce. Dolgčas skratka ni … Kaj vas sprošča, zabava, nasmeje, da je vredno posnemanja?

Sistem je tukaj res potreben. In pravila igre, ki jih mora vsak spoštovati. Rekla bi, da je potrebno delovati v dobro drug drugega. Ne pozabimo na delo, šport, na skupno zabavo pa tudi na čisto samoto biti sam s seboj. Še vedno pa nikoli ne pozabimo naslednje: v odnosu ne moremo delovati, kot da smo sami.