Pravite, da ste se nekoč družili s tridesetimi ljudmi, potem pa ste ugotovili, da imate le nekaj pravih prijateljev. Kako ste jih izbrali?

Spoznal sem mnogo ljudi iz različnih področij, sem družaben, z vsemi se ujamem. Potem pa sem ugotovil, da če greš na pijačo z vsemi, nisi osredotočen na tisto, kar ti je res pomembno. Spoznal pa sem tudi, kdo so moji pravi prijatelji. Nekateri so se družili z mano zaradi interesov, rad sem jim pomagal, ko sem imel jaz težave, pa ni bilo nikjer nikogar. Zdaj imam morda tri prave prijatelje, res smo povezani in lahko se tudi sredi noči zanesemo drug na drugega.

Nekoč ste pisali besedila o stereotipnih raperskih temah, potem pa ste se obrnili v drugo smer, zdaj rapate o vrednotah, ki jih želite vcepiti mladim. Je vzdevek Challe Salle še primeren za vas?

Ni pomembno, kakšen vzdevek imaš, pomembno je, kakšen človek si. Opažam, da s svojim življenjskim slogom vplivam na ljudi okoli sebe, tudi na mlade. Ne pijem, ne kadim, spodbujam jih, da razvijejo svoje potenciale, da se ukvarjajo s športom in živijo zdravo. Jaz sem živel s sestro in mamo samohranilko, nisem imel nikogar, ki bi mi povedal, kako naj živim. Učil sem se na svojih napakah. Če narediš napako in se iz nje nekaj naučiš, se razvijaš.

Po letih neplačanih preživnin, po letih, ko me ni poklical in vprašal, ali sem zdrav, se žal ne morem obnašati, kot da se ni nič zgodilo.   

Mladim ste vzornik, je pa verjetno kar malo smešen prizor, ko takšnega mišičnjaka obkrožijo otroci, ki želijo podpis ali fotografijo. Kako se počutite ob tem?

Največ mojih poslušalcev je starih med 16 in 24 let, ti me že nagovorijo kot odrasli, tisti, mlajši od 16 let, pa ne zadržijo svojih čustev, včasih tudi skočijo name, zavriskajo od veselja, kdo je tudi že zajokal. Otroci so iskrena bitja, ne igrajo, res sem vesel, da me radi poslušajo. Nikoli nisem namerno ciljal na mlajše poslušalce, to se je kar zgodilo.



Zelo odkrito govorite o svojem zasebnem življenju, o tem, da ste odraščali samo z mamo, da z očetom ne govorite …

Ničesar ne skrivam, ne izpostavljam le svojega ljubezenskega življenja. O svoji družini govorim brez težav. Moji starši so se ločili, ko sem bil star 16 let, oče je varal mamo, zapustil nas je in z nami ni imel več stikov. Potem me je nekega dne poklical in rekel, da imam polbrata in polsestro in da bi rad, da ju spoznam. Res sem ju spoznal, a ne čutim, da so del mojega življenja. Po letih neplačanih preživnin, po letih, ko me ni poklical in vprašal, ali sem zdrav, se žal ne morem obnašati, kot da se ni nič zgodilo. Na srečo smo z mamo in sestro držali skupaj in bili močni, zgradili smo si nova življenja.

Vsi potrebujemo denar, naj pa to ne bo prva stvar, na katero smo osredotočeni. Mladi imajo napačne ideale, to hočem spremeniti. Pri meni so na prvem mestu zdravje, družina, prijatelji in delo.  

Vi ste se rodili v Sloveniji, vaša starša pa sta sem prišla iz Srbije. Ste se kdaj zalotili, da idealizirate Beograd?

Nikoli, predvsem zato, ker sem bil velikokrat tam. Tam se dobro počutim, želel sem spoznati kulturo, Beograd je znan tudi po zabavi. A vedno pravim, da je lepo, če greš v Beograd na dopust, živel pa tam ne bi. Od vseh držav bivše Jugoslavije je v Sloveniji najbolje, morda Slovenija ni Švica, kar so želeli, a nam je res lepo. Ravno sem bil v Grčiji na počitnicah in sem ugotovil, kako lepo živimo v Sloveniji, kako je pri nas vse urejeno. Dobro se počutim v Srbiji, a sem se vedno vprašal, kaj mi je ta država dala. Odgovor je nič. Vzgojen sem v Sloveniji, mama je želela, da se čim bolj prilagodimo, zato smo vedno govorili slovensko, tudi vzgojen sem po slovenskih navadah.




Raperji imajo navadno zelo goreč odnos do materialnih dobrin, ali jih poveličujejo ali pa zavračajo. Vi bolj sodite med slednje, saj med drugim v eni od pesmi dekle pozivate, naj pozabi na drage avtomobile in raje z vami je sarmo.

Pred leti sem delal bolj družbenokritične, kontroverzne in uporniške pesmi, bil sem v takšnem obdobju, zdaj pa delam pozitivno glasbo. Ne zavračam materialnih dobrin, s to pesmijo sem le povedal svojo zgodbo, res sem želel biti z nekim dekletom, ona pa mi je rekla, da nimam dovolj denarja. Rad predam pozitivna sporočila, recimo to, da je bolj pomembno srce kot materialne dobrine, govorim tudi o tem, da ni prav, da delamo nekaj, kar nas ne veseli in vsak teden čakamo vikend. Vsi potrebujemo denar, naj pa to ne bo prva stvar, na katero smo osredotočeni. Mladi imajo napačne ideale, to hočem spremeniti. Pri meni so na prvem mestu zdravje, družina, prijatelji in delo.

Šport je moj hobi, tako se znebim stresa, veliko življenjskih težav sem premagal s športom. Vse ljudi spodbujam k športu, gibanje je zastonj in vsi lahko to počnemo.    

Danes lahko glasbeni izvajalec na spletu nabira klike kot za stavo, na koncertu pa se pred odrom znajde nekaj deset ljudi. Poslušalci niso več goreči oboževalci glasbenikov, poslušajo eno pesem od Challeta Salleta, eno od Calvina Harrisa in eno od Modrijanov, ne gredo pa na koncert od nikogar. Se strinjate?

To je res, težko je ljudi prepričati, da pridejo na tvoj koncert. Youtube je merilo priljubljenosti, ne pa tudi merilo kakovosti. Najprej sem nastopal le z didžejem, vsak konec tedna smo imeli koncerte. Nato sem zgodbo nadgradil s tem, da imam skupino, na odru nas je osem, zadaj so še štirje, vse pesmi igramo v živo, s tem sem privabil ljudi. Na vsakem koncertu se potrudiš, narediš šov, da gre dobra beseda od ust do ust. Povsod smo imeli razprodane ali pa vsaj polne koncerte, na prostem nas je poslušalo več tisoč ljudi, podrli smo rekorde obiskanosti s koncerti v nakupovalnih središčih. Tam sem začel nastopati zato, da lahko na svoj račun pridejo tudi mlajši, saj so v diskotekah in na festivalih pogosto omejitve, zaradi katerih mlajši od 16 let ne morejo na koncert. Smo se pa ljudje zaradi spleta navadili, da je glasba zastonj, mi izvajalci pa moramo tekmovati s svetovnimi glasbeniki, ki za pesmi in videospote porabijo milijone. Iskreno lahko povem, da ima moja pesem na youtubu skoraj pet milijonov ogledov, od youtuba pa sem za to dobil nekaj sto evrov. Je pa res, da pri mladih vse bolj opažam, da so pripravljeni plačati nekaj evrov, da jim je ne voljo neomejena količina glasbe na spletu.



Poznani ste tudi kot športnik in osebni trener, še trenirate vsak dan?

Žal ne, v zadnjem času sem imel res veliko obveznosti, prenavljal sem stanovanje, kmalu bo dokončano, delam s skupino, z novim projektom iščem talente. Ko se vrnem v običajni ritem, pa bom treniral vsaj petkrat na teden. Šport je moj hobi, tako se znebim stresa, veliko življenjskih težav sem premagal s športom. Vse ljudi spodbujam k športu, gibanje je zastonj in vsi lahko to počnemo.