Napredek v tehnologiji pregledovanja oči bi lahko nekega dne zdravnikom pomagal diagnosticirati ljudi, ki imajo Alzheimerjevo bolezen, so raziskovalci ameriške študije namignili v znanstveni objavi v publikaciji ameriškega medicinskega združenja JAMA za oftalmologijo. Do presenetljive ugotovitve so prišli, ko so na majhnem vzorcu 30 ljudi z opremo, podobno tisti, ki je že sedaj na voljo v večini ambulant oftalmologov, odkrili znake Alzheimerjeve bolezni. 

Udeleženci v študiji, vsi sredi 70. let brez vidnih znakov Alzheimerja, so najprej opravili običajne preiskave, s katerimi so si pri diagnosticiranju bolezni do sedaj pomagali zdravniki. To je pregled s skenerji PET in odvzem cerebrospinalne tekočine ali likvorja. Pri polovici med njimi so odkrili povišane ravni beljakovine Alzheimerjeve bolezni amiloid ali tau, kar je nakazovalo, da bodo kasneje verjetno zboleli za demenco. Pri tej isti polovici so nato raziskovalci naredili še korak naprej. Ob podrobnem oftalmološkem pregledu so pri njih odkrili tudi tanjšanje mrežnice, kar so strokovnjaki že prej opazili pri obdukcijah ljudi, ki so umrli zaradi Alzheimerjeve bolezni, navaja študija. 



»Pri bolnikih s povišanimi vrednostmi amiloida ali taua smo zaznali občutno tanjšanje v središču mrežnice,« je povedal eden glavnih raziskovalcev pri študiji Rajendra Apta, profesor oftalmologije na Washingtonovi univerzi v St. Louisu in dodal: »Vsi imamo majhno območje brez žilic v središču naših mrežnic, ki je odgovorna za naš najbolj natančen vid. Odkrili smo, da je to območje brez žilic pri ljudeh s predklinično Alzheimerjevo boleznijo občutno večje.« 

Poškodbe možganov zaradi Alzheimerjeve bolezni se lahko začnejo že do dve desetletji pred izkazanimi znaki izgube spomina, opozarjajo strokovnjaki, ker pa zanjo ni zdravila, bi lahko le zgodnje odkrivanje omogočilo ukrepe za zajezitev oz. upočasnitev te vedno bolj pogoste bolezni. S staranjem prebivalstva se namreč veča število obolelih, danes tako na svetu živi že okoli 50 milijonov ljudi z demenco, katere najpogostejša povzročiteljica je Alzheimerjeva bolezen. 



Diagnosticiranje s skenerji in odvzemom likvorja je draga in za bolnika invazivna metoda, zato želja po iznajdbi prijaznejše tli v medicinskih krogih. Raziskovalci študije so za razliko od ustaljene metode uporabili tip tehnologije, ki se imenuje optična koherentna tomografija-angiografija (OCT-A), in se pogosto uporablja pri usmerjanju svetlobe v oko, kar zdravniku omogoča meritev debelosti mrežnice in optičnega živca. Ker trdijo, da sta mrežnica in osrednji živčni sistem med seboj povezana, menijo, da bi se spremembe v možganih lahko odsevale v celicah mrežnice.

»Ta tehnika ima velik potencial, da postane presejalno orodje in s tem pomoč pri odločitvi o tem, kdo bi moral biti podvržen dražjim in invazivnejšim testiranjem za Alzheimerjevo bolezen pred pojavom kliničnih simptomov,« je dejal glavni avtor študije Blisss E. O'Bryhim, rezidenčni zdravnik na oddelka za oftalmologijo in znanosti o vidu, a za potrditev, da tehnika resnično deluje in ni samo srečno naključje pri proučevanju telesnih značilnosti majhnega vzorca ljudi, bodo potrebne nadaljnje raziskave. Če bodo uspešne pa so raziskovalci optimistični, da bi lahko z bistveno bolj preprosto opremo nekega dne pregledovali tudi mlajše ljudi po 40. ali 50. letu starosti in tako preprečili kruto usodo neizprosne pozabe.