Raziskovalci so proučili več kot 57.000 primerov zgodnje oblike demence v Franciji, pri tem pa ugotovili, da je bila več kot polovica povezana z alkoholom ali jo je spremljala vzporedna diagnoza zlorabe alkohola. Znanstveniki so poleg tega pregledali še zdravniško dokumentacijo več kot milijona odraslih v Franciji, ki so jim med letoma 2008 in 2013 diagnosticirali demenco. 



»Povezava med demenco in okvarami zaradi zlorabe alkohola ... je najverjetneje posledica trajnih strukturnih in funkcionalnih poškodb možganov zaradi alkohola,« je dejal vodilni avtor raziskave Michael Schwarzinger. Dodal je, da bi morali hudo popivanje prepoznati kot glavni dejavnik tveganja za vse oblike demence. 



Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence veljajo za prezgodnje, če se pojavijo pred 65. letom. Raziskave iz preteklosti so doslej ugotovile povezavo med hudim popivanjem, kajenjem, depresijo in nižjo izobrazbeno stopnjo kot dejavniki tveganja. Prav tako so nekatere raziskave glede posledic alkohola na kognitivno zdravje kazale na pozitivne učinke občasnega ali zmernega pitja alkohola, druge so ugotovile, da hudo popivanje povečuje tveganje za demenco. Nova francoska raziskava pa sedaj opozarja, da kronično uživanje alkohola vpliva predvsem na zgodnje začetke bolezni. 



Svetovna zdravstvena organizacija kronično hudo popivanje opredeljuje za več kot 60 gramov čistega alkohola, kar je šest ali več standardnih alkoholnih pijač, na dan za moške in več kot 40 gramov na dan za ženske.