Vrsta zgodb ovija osrednjo znamenitost mesta, ogromno astronomsko uro iz 15. stoletja, ki velja za tretjo najstarejšo svoje vrste. Po naročilu mestnega sveta jo je sestavil urar Hanuš, zastavili so mu težko nalogo, da naredi napravo, ki meri še mnogo drugega kot le čas. Projekt je uresničil tako uspešno, da so se člani sveta zbali za njeno ekskluzivnost, ljubosumno so jo želeli le zase. Mojstra so ujeli in ga oslepili s koščkom vročega železa, a znanstvenik se ni vdal. Ob pomoči vajenca je ustavil napravo, ta naj bi mirovala vse stoletje, preden so jo znova spravili v pogon. Danes sicer deluje, a češki narod še zmeraj skrbi, kaj če se znova ustavi, takrat naj bi se nad državo zgrnila nesreča. Enako velja za vsakogar, ki poseže v njeno drobovje, čaka ga norost ali celo smrt!

Središče napredka

Dokumentirana zgodovina mesta se začne leta 880, z nastankom praškega gradu. V 13. stoletju prizidajo še Staro mesto, stoletje kasneje znamenite Hradčane, stisnjeno četrt, ki objema grad. Praga kmalu postane kulturna prestolnica srednje Evrope. Druga zlata doba pride dve stoletji kasneje, čeprav je carska moč preseljena na Dunaj, v tem obdobju rekonstruirajo grad in mu dodajo kraljeve vrtove, Belvedere in druge renesančne značilnosti. Leto 1575 se zapiše v zgodovino kot leto kronanja Rudolfa II., cesarja, ki sodno moč vrne v Prago, obenem pa iz mesta ustvari znanstveno in alkimistično središče. Magična Praga, kot jo poimenujejo v tedanjem času, privlači mnogo tujih znanstvenikov, med njima sta tudi astronoma Tycho de Brahe in Johannes Kepler.

Kabinet čudes

Cesar Rudolf II., poimenovan tudi Nori alkimist, je izkazoval izredno zanimanje za naravoslovne vede, umetnost in mistiko. Ta je bila morda posledica njegovih temnih epizod, ko ga je prevzela silna jeza, napadi so sčasoma postajali hujši, zato je svoj konec dočakal kar v samoti. Ustvaril je izjemno zbirko najrazličnejših predmetov, slik, skulptur, svečanih mečev, glasbil, teleskopov, eksotičnih živali in mnogo drugega. Njegov je najobširnejši evropski Kabinet čudes, odprt med letoma 1587 in 1605 v praškem gradu, po katerem sta se sprehajala celo lev in tiger, o čemer pričajo odškodninski dokumenti napadenih. Zanimanje za astrologijo in alkimijo je bilo v renesansi močno razširjeno, Rudolfu II. je v mladosti pripravil horoskop sam Nostradamus.

Dvorni alkimist

Za alkimijo naj bi ga navdušil Britanec Edward Kelly, ta mu je leta 1586 povedal neverjetno zgodbo o uspešni preobrazbi svinca v zlato s pomočjo čisto pravega kamna modrosti. Kelly v svojem delu nikakor ni bil osamljen, alkimija je napolnjevala marsikatero skrivno klet ali nišo v Pragi. Čeprav je javnost do čarovnij izražala skepticizem, je bila želja po bogastvu in nesmrtnosti močnejša, številni veljaki so financirali vrsto alkimističnih eksperimentov. Kelly je izkušnje pogosto izmenjeval z mistikom Johnom Deejem, gospodom, ki je kasneje celo postal zaupnik in mentor angleške kraljice Elizabete I. A Kellyjevo življenje ni bilo preprosto; čeprav je užival podporo cesarja samega, je ta od njega pričakoval rezultate, ki pa jih kar ni in ni bilo. Življenje magičnega pionirja se je tako končalo v ječi, umrl je zaradi poškodbe, ki je nastala med poskusom pobega. Čeprav zaprt, je napisal knjigo, Alkimistično pisanje Edwarda Kellyja, v kateri je zapisana marsikatera kemijska resnica.

Strašljivo podzemlje

Čisto pravi alkimistični laboratorij, Speculum Alchemiae, leži v kleti na naslovu Haštalská 1. Ena izmed najstarejših hiš v Pragi, danes pod Unescovo zaščito, je preživela marsikaj, veliki francoski požar v 17. stoletju, rušenje večine judovske soseske konec 19. stoletja in poplave v 21. stoletju. Ravno poplave leta 2002 so razkrile mistične podzemne sobane, katerih nastanek umeščajo prav v čas nastanka mesta, v 9. stoletje. V podzemnih rovih ležijo avtentična alkimistična delavnica, laboratorij in katakombe, dobro skriti pred morebitnimi vsiljivci. Legenda pravi, da naj bi praškega Golema, judovsko antropomorfno bitje, ustvarjeno iz gline, ki je nato oživelo in podivjalo, skrivali prav tukaj. Praško podzemlje prepredajo rovi, ki so povezovali grajske prostore in alkimistične laboratorije po mestu, poskusi so bili namreč strogo varovana skrivnost, za katero so vedeli le najbližji.

Čarobni napoji

Speculum Alchemiae ni edini kraj, ki obiskovalca navdušuje z legendami in artefakti, pred kratkim je svoja vrata ponovno odprl prenovljeni Muzej alkimistov in čarovnikov iz stare Praške. Domuje v Faustovi hiši, kjer je med drugim bival Kelly, gostje za vzpon v enega izmed dveh nadstropij še danes uporabljajo leseno stopnišče izpod rok znanega alkimista. Prvo nadstropje ponuja knjižnico in uvod v alkimijo, v drugem leži Kellyjev laboratorij, medtem ko si v tretjem gostje lahko postrežejo s pravimi magičnimi napoji v alkimistično obarvanem baru.

Češki narod še zmeraj skrbi, kaj bo, če se astronomska ura znova ustavi, takrat naj bi se nad državo zgrnila nesreča. Enako velja za vsakogar, ki poseže v njeno drobovje, čaka ga norost ali celo smrt!

Slovesni zadnji dom

Praški grad z okolico je izjemno simpatična mestna četrt, vendar ni edina grajska mestna posebnost. Manjši, a nič manj šarmanten je Višegrad. Legenda pravi, da leži prav na prostoru prve naselbine, iz katere se je kasneje razvilo mesto. Na območju gradu stoji Bazilika sv. Petra in Pavla, z rotundo, zgrajeno v 11. stoletju, in pokopališčem, domovanjem vrste izjemnih skulptur. Zadnji počitek v zavetju grajskega pokopališča je našlo kar nekaj znamenitih čeških ustvarjalcev in politikov, med drugim pisatelj Karel Čapek, umetnik Alphonse Mucha, pesnik Jan Neruda, skladatelja Antonín Dvořák in Bedřich Smetana. Pokopališče je razmeroma majhno, a si je zanj vredno vzeti čas, vsaka grobnica in nagrobni kamen sta svet zase, v najrazličnejših umetniških stilih in materialih.

Med ognjem in zvezdami

Prava posebnost je lega mesta, Praga leži ugnezdena med sedem vzpetin, na katerih leži sedem cerkva. Postavitev ni naključna, sedem svetih mest leži zunaj in pet znotraj mesta, skupaj ustvarjajo vzorec, razširjen v sveti geometriji, rožni križ. Seznammističnih lokacij v Pragi je izjemno dolg, a tudi okolica ponuja vrsto magičnih dnevnih izletov. Med najzanimivejše se vsekakor uvršča renesančna vila, zgrajena v obliki šestkrake zvezde, Letohrádek Hvězda. Poletno rezidenco so zgradili za potrebe filozofskega umika Ferdinanda Tirolskega, tloris v obliki heksagrama pa simbolizira vez med nasprotujočimi si silami življenja. Leto, ko so položili temeljni kamen, ni bilo izbrano naključno, 1555 je namreč 311. lustrum po Jezusovem rojstvu, štiri nadstropja pa ustrezajo štirim osnovnim elementom, vodi, zraku, zemlji in ognju. Pa naj še kdo reče, da Čehi radi prepuščajo stvari naključju!