1 Studenice, Studenec milosti 

Studenice so kraj v občini Poljčane v dolini reke Dravinje ob vznožju pogorja Boča (979 metrov). Znamenitost naselja je kraški izvir Toplega potoka, imenovan tudi Studenec milosti, v geološki zajedi Boča. Teče čez trg in ima stalno temperaturo okoli 15 stopinj Celzija tako poleti kot pozimi, od nekdaj pa so njegovo vodo imeli za zdravilno. Za naseljem Studenice se izliva v Dravinjo. Topli potok se napaja iz treh kraških izvirov nedaleč nad samostanom. V zvezi s potokom so se spletle številne legende o povezavi med samostanom in obiljem vode na tem območju. Kot pravi ena od njih, je v podzemlju Boča mogočno jezero, v katerem prebiva večglavi zmaj. Že ime potoka priča o eni njegovih nenavadnih posebnosti. Pozimi se iz njega kadi, poleti pa je prijetno hladen. Tudi šumenje potoka je imelo svoj čar. Vedno je veselo žuborel, odgovarjal pa mu je slap padajoče vode na Pečnikov mlin. 

2 Vaseno v Tuhinjski dolini, izvir zdravilne vode 

Besede o zdravilni vodi, ki naj bi izvirala na Vasenem, v Potoku in Snoviku v Tuhinjski dolini, so med prebivalci okoliških vasi krožile že od preloma prejšnjega stoletja. Domačini so pogosto hodili k prosto iztekajoči se vodi pri Kovaču. Številni so jo odnašali domov za pitje, saj se je kmalu razširil glas, da blagodejno deluje na prebavo. Leta 1953 so na območju vasi Vaseno in Snovik začeli izvajati analize vode in tal ter raziskave za morebitno črpanje in namensko uporabo termalne vode. Nekateri so celo razmišljali o ureditvi prenočitvenih zmogljivosti, a dlje od ideje ni prišlo. Tako je bilo od leta 1953 do 1994 na območju vasi Vaseno, Potok in Snovik postavljenih petnajst raziskovalnih vrtin za črpanje termalne vode. Pozneje sta bili v vasi Potok narejeni še dve vrtini. Iz njiju je po kilometer dolgem cevovodu speljana voda do Term Snovik. Po vodo, ki je izjemno topla, ljudje še vedno prihajajo. 

3 Zgornje Jezersko, jezerska slatina 

Nad Ankovo domačijo na Jezerskem izvira zdravilna mineralna voda, imenovana jezerska slatina. Mineralne vode, kot je ta, v Sloveniji še nismo poznali. Ugotovili so, da vsebuje veliko manganovih in amonijevih snovi, zato je še posebno koristna za bolnike, obolele na srcu in ožilju. Ne priporoča pa se pitje več kot dveh decilitrov na dan, saj zaradi veliko magnezija spodbuja prebavo. Med enim od potepanj po Gorenjskem je slatino pokusil že Valvasor in v Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da jo je večkrat pil in jo spoznal za precej dobro. Sicer je izvir mineralne vode na Jezerskem skoraj kilometer oddaljen od regionalne ceste, vendar so na Občini Jezersko poskrbeli za to in jo od zajetja speljali do ceste. Po cesti skozi Zgornje Jezersko gremo proti mejnemu prehodu Jezersko, nato mimo kažipota za Planšarsko jezero, pri drugem odcepu zavijemo levo. Takoj za mostičkom na levi zagledamo korito, kjer si lahko iz pipe, ki je vdelana v lepo naravno skulpturo, natočimo svežo jezersko slatino. 

4 Rašica, Beli studenec 

Rašica je manjše naselje v občini Velike Lašče. Ob potoku pod naseljem je Trubarjev oziroma Temkov mlin. Hiša je na lokaciji, na kateri naj bi bil v starejši stavbi rojen Primož Trubar (1508–1586), začetnik slovenske književnosti in protestantski pridigar. Če z glavne ceste, ki iz Rašice pelje proti Robu, zavijemo proti Škamevcu, Lazam in Velikemu Podlogu, se po nekaj sto metrih pripeljemo naravnost do izvira, ki se imenuje Beli studenec. Parkiramo lahko v manjšem kamnolomu ob cesti in se peš spustimo do izvira. Ta studenec je med domačini že stoletja znan kot izvir zdravilne vode. Krajani vedo povedati, da vode iz pipe ne pijejo, temveč hodijo ponjo k Belemu studencu. Izvir, ki so ga uredili leta 2009, je primerno označen, le tablo z oznako Beli studenec so pritrdili nekoliko visoko. Ob studencu je neznan pesnik napisal celo pesem, nekakšno hvalnico vodi. 

5 Strehovci, izvir sv. Vida 

Strehovci so vas, ki je v ravnici pod Strehovskim bregom z vinskimi goricami in prostranim Bukovniškim gozdom, kjer je tudi istoimensko jezero. Domačini so, kot je verjeti skoraj dvesto let staremu zapisu, že od nekdaj radi prihajali na kraj v gozdu, kjer je izviral studenec. Vrelec naj bi po pripovedovanju ljudi poznali že menihi in ga vestno uporabljali. Pripisovali so mu zdravilne lastnosti. Morda so že oni spodbudili domačine, da so se zbirali na vidovo ob izviru in obhajali proščenje, čeprav še ni bilo cerkve ob vrelcu. Zdravilnost ali čudodelnost vode studenca sv. Vida je znana že od nekdaj. V teh krajih je sv. Vid zaščitnik oči oziroma vida. Hladna voda teče iz izvira vse leto, z njo pa si ljudje umivajo obraz, izpirajo oči in jo večkrat odnesejo tudi domov. Izpiranje oči z njo naj bi zdravilno učinkovalo na slab vid in druge težave z očmi, poleg tega naj bi imela energijsko moč ter zdravilne učinke pri zdravljenju sluha, prebavil, živčevja in kože.