Irena Cerar je izkušena pohodnica, poznavalka in pripovedovalka ljudskih zgodb, ki je Slovence željne domačih dogodivščin doslej že navdušila s priročniki Pravljične poti Slovenije, Pravljične poti v zgodovino in Kamniške pravljične poti. Njen zadnji vodnik po zamejstvu je nastajal kar sedem let, bogata zbirka pa vas bo popeljala na kar 50 izletov, ki jih bo popestrilo 52 ljudskih pravljic in pripovedk, povezanih z opisanimi kraji. Za pokušino vam ponujamo tri.
1 REZIJA
Nadmorska višina: 573 metrov (Solbica)
Vrsta izleta: gozdni sprehod
Zverinsko pravljična dolina, zapiše avtorica o Reziji v uvodu, in eden od razlogov za nastanek knjige Pravljične poti brez meja. Kultne Zverinice iz Rezije, lutkovna serija naše mladosti, govoreče živali, nekatere z nenavadno milozvočnimi imeni – skakelj citravec, rusica, grdina ... –, tudi nas vabijo na izlet. Dolino obdajajo vrhovi Zahodnih Julijcev. Domačini pravijo, da oblika tamkajšnjih vrhov spominja na Trnuljčico, zato ji po domače rečejo Ta lipa ka spi.
Dolina reke Rezije (po domače Wöda, po starem Bila) je dolga vsega 21 kilometrov. Občinsko središče je na Rávanci/Prato – tam, kjer so imeli lisičjo šolo, kjer so živali sklepale poročne pogodbe in kjer se je zajec napil na božično noč!
Vse do današnjih dni se je ohranilo bogato ustno izročilo, Rezijani pa so znani tudi po ljudski glasbi in plesu. Po dolinski Reziji lahko prehodimo zelo lepo krožno Ta lipo pot ali daljšo, ki povezuje Ravanco s Solbico, kjer domujeta kar dva muzeja (muzej rezijanskih ljudi in muzej brusačev).
2 TROMEJNIK
Nadmorska višina: 388 metrov
Vrsta izleta: nezahtevna označena pot
Tromejnik je geografsko stičišče, simbol sožitja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Avtorica vabi, naj se nanj povzpnemo s porabske strani tako, da se zapeljemo čez 404 metre visok Srebrni breg v Porabje ter vzpon združimo z raziskovanjem tega zamejskega koščka na Madžarskem. Slovensko Porabje je razgibana pokrajina, ki meri le 92 kvadratnih kilometrov in je od Murske Sobote oddaljeno komaj dobrih 30 kilometrov. Še enkrat toliko jih je treba, če želite prevoziti vse vasi v okolici Monoštra, kjer je prebivalstvo po poreklu večinoma slovensko.
Sodobnemu popotniku, naveličanemu vsiljivih in glasnih atrakcij, območje ponuja mir in harmonijo kulturne krajine. Z gozdovi porasli hribi, cvetoči travniki, rodovitne doline, osamljeni zaselki in kmetije so pohodniški raj za tiste, ki uživajo v samotnih stezicah, mehkih razgledih in izobilju gozdnih sadežev.
3 ŽBEVNICA
Nadmorska višina: 1014 metrov
Vrsta izleta: planinski izlet
Najzahodnejši hrvaški tisočak leži le dva kilometra od slovenske meje. Z razglednega vrha zremo na slovensko stran Čičarije, ki se sicer razteza čez obe državi. Severni in severozahodni rob istrskega polotoka imenujemo tudi bela Istra. Ime naj bi navdihnile svetle, gole apnenčaste skale, razkrite na mogočnem Kraškem robu.
Južno pobočje Žbevnice, ki se spušča proti vasi Brest, je izrazito strmo. Severno, proti Sloveniji, pa položnejše. Kratek strm vzpon, ki vodi mimo planinskega doma, je hitro poplačan. Ko stopimo na vršni del, se svet odpre na vse strani. Prostrano območje vrha je poraslo z visoko travo. A to ni navadna trava; zaradi kljubovanja močni burji se je tu razvil poseben tip travnikov, tako imenovani pašnik s tankolistno vilovino. Tisti, ki bolj kot od burje počesane trave radi občudujejo cvetje, bodo prišli na svoj račun zlasti spomladi in na začetku poletja. Z vrha Žbevnice se nam pri dobri vidljivosti odpre pogled na celotno slovensko in hrvaško Istro ter Tržaški zaliv.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: