Minulo poletje se je večina Evrope znašla v primežu peklenske vročine. V Skandinaviji, denimo, so izmerili najvišje temperature po letu 1950, tudi za zahodni del celine so bile nepredstavljive temperature, ki so krepko presegale 30 stopinj Celzija. Razmere so zaostrovali razsežni gozdni požari, spet na drugih območjih so se spopadali z vročinskimi nevihtami in hudourniškimi poplavami. Slovenijo je po dokaj medlem začetku poletja, ki se je kar vlekel, prvi daljši vročinski val zajel zadnje dni julija. Hudo stresno ni bilo, se je pa v nekatere predele države priplazila suša. Kako skrajno je zdajšnje vreme od tistega, ki so ga imeli naši predniki?

Poletje, v trimesečju od 1. junija do 31. avgusta, je bilo drugo najtoplejše in osmo najbolj suho v zadnjih sedemindvajsetih letih v Evropi. Ozrimo se, kako je bilo od leta 1980. Pozneje najdemo še nekaj takšnih vročih in sušnih poletij, daleč najhuje pa je bilo leta 2003, ko je bilo najbolj vroče in najbolj suho po nekaj desetletjih. Trenutno je Atlantski ocean še vedno v svojem toplem, 20-letnem ciklu, a se bo po predvidevanjih v kratkem znova začel ohlajati. Višja temperatura vode vedno prinese višje temperature na kopnem v poletnem obdobju. V južnem delu Evrope so bile avgusta temperature bolj tipične, torej izraziteje sredozemske, a bilo je več padavin od povprečja. Jedro območja azorskega anticiklona je bilo letos bliže Evropi, kar je na osrednji del kopnega prineslo suh zrak in vročino.

Septembrska aktivna sezona orkanov nad Pacifikom in Atlantikom lahko sicer prinese hladnejši zrak s severa že v jesenskem obdobju, kar je lahko podlaga tudi za mrzlo zimo. 

Jesen se zdaj kaže v dokaj mili podobi. So ugibanja, da pasji vročini sledi ledena zima, zgolj odsev želja po snežnih zimah, kakršno smo denimo doživeli leta 1987, ali se da sklepati, kakšna bo v Evropi?

Za celotno Evropo imamo podatek, da bo letošnja zima najhladnejša v zadnjih šestih letih in bolj suha od lanske – vendar še zmeraj bistveno toplejša od dolgoletnih povprečij. Pomembnih povezav med poletnim in zimskim vremenom ni, takšne primerjave niso vedno zanesljive. Septembrska aktivna sezona orkanov nad Pacifikom in Atlantikom lahko sicer prinese hladnejši zrak s severa že v jesenskem obdobju, kar je lahko podlaga tudi za mrzlo zimo.


Pričakujemo lahko, da bo prihajajoča zima pri nas za dve stopinji hladnejša od lanske in tudi bolj suha.


Statistike za naše območje – Janez Vajkard Valvazor je že davno ugotovil, da je ozračje na Kranjskem sicer milo, vendar dokaj spremenljivo – so zgovorne: zime so vse milejše in skromne s snegom. Kakšno lahko pričakujemo v Sloveniji, v primerjavi s prejšnjimi?

Predvsem v večjih slovenskih mestih, tudi v Ljubljani, je pričakovati za dve stopinji hladnejše zimske dneve v primerjavi s prejšnjo zimo. V tej, torej med decembrom 2018 in februarjem 2019, bo še vedno nadpovprečno veliko padavin, a občutno manj kakor lani. Lahko predvidimo, da bo na splošno zimska sezona 14. najhladnejša v zadnjih 30 letih in osma po padavinah. Za primerjavo je bila lanska zima sedma najtoplejša in prva po količini padavin v večjem delu Slovenije.


Zaradi nižjih temperatur morja onkraj Arktike in severnega Atlantika nas lahko hladnejši zrak s severa doseže kmalu jeseni in to je lahko podlaga tudi za mrzlo zimo.


Na vreme vplivajo številni dejavniki, ki poskrbijo tudi za presenečenja, zato se nam zdi, kako nepredvidljivo je. Kako pa je z razvojem podnebja? Kakšno je vaše mnenje?

Žal znanstveniki in klimatologi ocenjujejo, da so trendi zadnjih let nenavadni, a so v resnici povsem običajni. Statistični vzorec 30 ali 100 let je zelo majhen v primerjavi z več tisoč leti, a kakor koli, dejstvo je, da se podnebje venomer spreminja in ljudje se mu venomer prilagajamo.