Kakšno je bilo letošnje poletje? Na kratko? Vremensko muhasto. »Meteorološko poletje 2018 nam razmeroma dolgo ni prineslo vročinskega vala, a vseeno so v juniju in juliju prevladovale nadpovprečne temperature. Edino hladnejše obdobje smo imeli med 22. in 28. junijem, ko so bile temperature od tri do pet stopinj pod povprečjem,« strne Branko Gregorčič, meteorolog Agencije RS za okolje (Arso). Po vremenu, ki je bolj kot ne spominjalo na poznopomladansko in smo že tarnali, kaj bo, če se nam poletje izneveri, je Slovenijo proti koncu julija zajel prvi vročinski val. Vročina je nad našimi kraji vztrajala tudi v prvi tretjini avgusta.

Rekord ni padel

»Med 28. julijem in 10. avgustom je bilo v Ljubljani 14 zaporednih dni z maksimalno temperaturo nad 30 stopinj Celzija, a nobenega nad 35. Najbolj vroče je bilo 8. avgusta, ko se je segrelo do 34,6 stopinje Celzija. Med 11. in 17. avgustom se je nekoliko osvežilo, a temperature so v glavnem vseeno ostale nekoliko nad povprečjem. Drugi vročinski val je notranjost Slovenije zajel med 18. in 24. avgustom, a ni bil tako obremenilen kot prvi, saj je bil manj izrazit in krajši. Vročina je bila precej bolj izrazita na Goriškem in v slovenski Istri. Tam se med 23. julijem in 24. avgustom le en dan (14. avgust) živo srebro ni dvignilo nad 30 stopinj, najvišje izmerjene temperature pa so segle do okoli 37 stopinj Celzija. Vročina se je povsod končala 25. in 26. avgusta s prehodom izrazite hladne fronte, ki je prinesla tudi veliko dežja (v osrednji Sloveniji okoli 100 mm v 48 urah). Osvežitev je bila občutna, nedelja, 26. avgusta 2018, je bila najhladnejši avgustovski dan po 30. avgustu 2010,« pojasni Branko Gregorčič.




Sicer je bila letos poleti nenavadna razporeditev padavin. Na Arsu so denimo med 1. in 23. julijem zabeležili le dva dneva v juniju (19. in 20.) ter dva v juliju (2. in 9.), ko jih ni bilo nikjer nad Slovenijo. Branko Gregorčič pove, da je bilo značilno dokaj pogosto pojavljanje ploh in neviht, saj je bila zračna masa nad našimi kraji večinoma razmeroma vlažna in nestabilna. »Nastalo je tudi nekaj močnejših neurij, pri tem je posebej izstopal petek, 8. junij 2018. Zaradi povišane zračne vlage so bile tudi razlike med najnižjimi in najvišjimi temperaturami manjše. Temperatura se je denimo julija 2017 na postaji Nova vas na Blokah gibala med 2 in 35, julija 2018 pa le med 8 in 30 stopinj Celzija.«

Sogovornik sklene, da se letošnje poletje po srednji temperaturi zraka v Ljubljani uvršča na peto, po številu toplih dni na tretje, po številu vročih dni pa na šesto mesto najtoplejših poletij v več kot sto letih. Vsa so bila v tem stoletju. »Čeprav je bilo vroče, ekstremnih vrednosti nismo beležili v nobeni kategoriji. Še naprej ostaja najbolj vroče poletje 2003 (tako po srednji temperaturi kot po številu vročih dni), po številu zelo vročih dni (letos v Ljubljani ni bilo nobenega) pa izstopa poletje 2013, ki je prineslo precej absolutnih vročinskih rekordov ter bilo tudi najbolj sončno in najbolj sušno.«




Kot zanimivost doda, kakšni septembri (s prvim se začne meteorološka jesen) so sledili petim doslej najtoplejšim poletjem: 2003 – normalno topel in normalno namočen; 2015 – normalno topel in normalno namočen; 2017 – hladen in deževen; 2012 – razmeroma topel in deževen; 2013 – normalno topel in normalno namočen. Prvi dve tretjini letošnjega septembra sta bili razmeroma topli in suhi.

Jesen kaže lep obraz

Osmemu septembru, prazniku Marijinega rojstva, so naši predniki dali slovensko ime mala maša. In v skladu z izročilom na ta dan ljudje ponekod še negujejo navade, denimo blagoslov. Tudi mag. Dušan Kaplan, ljubitelj ljudskega izročila o vremenu. Ko so imeli na Blokah žegnanje, je z možmi sedel pod lipo. Kajpak je beseda nanesla na vreme. »Res ni bilo suhega in dolgega poletja, a vročih dni je bilo konec julija in v avgustu ravno prav, da je vsak našel nekaj dni za dopust. Tudi krompir, žito, seno in drugi pridelki so bili kar pravšnji. Posebnega obilja ni bilo, čez zimo bomo pa brez skrbi,« opiše Dušan Kaplan. »Dodal sem še, da je bila medena letina povprečna, vsekakor pa boljša kot lani. Na koncu smo ugotovili, da je bilo poletje čisto dobro. Pa še sadje kaže tako obilen pridelek kot že dolgo ne. Razšli smo se razpoloženi, kot se ob žegnanju spodobi z mislijo, da nam pravzaprav ni nič hudega. Še več. Kar lepo se imamo.«




Kakšno oceno prihodnjega vremenskega obdobja pa je dala mala maša? »Pri ugotavljanju vremena po ljudskih resnicah in modrostih velja seveda najprej tista: 'Mala maša za suknjo vpraša.' Najboljša pa je ta: 'Če je na malo mašo lepo, rado ostane še dva meseca suho.' To si velja zapomniti. Pa tudi: 'Kakršno vreme kimavca ob mlaji (9. september), takšno je vso jesen najraji.' Bilo je lepo, celo vroče, zato si lahko obetamo še nekaj lepih dni, podobnih babjemu poletju, kot so takim dnevom rekli naši stari. Če ste si zapisali, kakšno vreme sta napovedovala še Lovrenc (10. avgust) in Jernej (24. avgust), potem lahko postavimo, da bo jesen prav lepa. Strnjeno se bo držalo več lepih, celo vročih jesenskih dni,« razkrije Dušan Kaplan. »Dober vtis sicer pokvarijo deževni in mrzli dnevi okrog velike maše (15. avgust), vendar spomnijo, da ne bo čisto nič narobe in nenavadno, če nas v septembru preseneti leden dež, sodra ali celo toča. Po starem je veljalo, da je vreme septembra napovednik za vreme v sušcu, tj. marcu,« razkrije Dušan Kaplan in doda, da vsi lepi dnevi jeseni opozorijo: »'Topla jesen naznanja, da se spomladi zima težko poslavlja.' No, letošnja pomlad je bila dober primer za to modrost.« Sogovornik pove, da za bolj določeno napoved počakajmo, kaj nam bo povedal vremenar Mihael (29. september), njegove resnice močno držijo.



Elizabeta na belem konju prijezdi

Kaj pravi pratika? »Ščip 25. septembra bo prinesel nekaj ploh in neviht in kar precej ohladil ozračje. Lunin krajec bo že v drugem mesecu (2. oktober). Obeta veliko dežja in ohladitev. Mlaj (9. oktober) bo obdržal nekaj deževnih dni, potem pa se bo zvedrilo in tja do prvega krajca (16. oktober) bo drugi del babjega poletja letošnje jeseni,« razloži Dušan Kaplan. »Ščip (16. oktober) in z njim Gal, ki bo imel prav na ta dan svoj god, bo prinesel sneg do nižin. Dež in sneg se bosta vlekla tja do zadnjega oktobra, ko nam bo lunin krajec (31. oktober) prinesel lepo vreme. Za vse svete in nekaj dni po njih bo lepo, prijetno poznojesensko vreme. Zna se zgoditi, da bo tako ostalo še nekaj dni po Martinu (11. november). To bi znal biti tretji del babjega poletja letos.« A vsega lepega je enkrat konec. Dušan Kaplan prikima: »Elizabeta (19. november) bo, kot pravi ljudska: 'Elizabeta na belem konju prijezdi.' Pratika, Elizabeta in ščip (23. november) nam obetajo zimo s snegom, poledico in drugimi zimskimi nevšečnostmi,« napoveduje Dušan Kaplan.