Konec februarja in v začetku marca je bilo eno najhladnejših obdobij v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji. Kaj odgovarjate skeptikom, ki so zato globalno segrevanje (spet) postavili pod vprašaj?

Odgovor je preprost. Kdor na podlagi nekaj hladnih tednov sklepa o stanju podnebnega sistema, žal ne loči pojmov vreme in klima. Še več, ne loči pojma lokalnega od globalnega. Žal se to prepogosto dogaja. Vreme je le trenutno stanje ozračja in je po svojem bistvu spremenljivo. Podnebje pa so vse značilnosti vremena v vsaj 30-letnem obdobju. Vremensko variabilnost občutimo tako rekoč na svoji koži, da ugotovimo spremembe podnebja, pa potrebujemo vsaj 60 let podatkov. Potrdimo jih, ko se drugo 30-letno obdobje razlikuje od prejšnjih 30 let. Klimatologi imamo že vsaj stoletni niz meritev in čisto jasno je, da še vedno nastajajo spremembe. Še več, globalno gledano se celo stopnjujejo. Pa ne gre le za meteorološke meritve, te namreč dopolnjujejo meritve biologov, glaciologov, oceanografov. Zaradi toplejšega podnebja rastline cvetijo prej, ribe se selijo na sever, ledeniki se talijo, morska gladina se dviga.

Slovenija leži na območju, kjer so podnebne spremembe opazne bolj kot v preostali Evropi in daleč bolj kot globalno. Tako bo tudi v prihodnje. Najbolj se bodo spremenila poletja, ki bodo vroča in sušna. To pomeni težave v kmetijstvu. Težave so že na primer s spomladanskimi pozebami, ki se prej niso dogajale v takem obsegu. 

Zanimivo, ko je Evropo zajel sibirski mraz s temperaturami krepko pod ničlo in snegom, so bile več dni na najsevernejšem delu Grenlandije temperature nad ničlo, zaradi česar se je led talil hitreje kot običajno. Kaj je bilo krivo za tako otoplitev?

Opravka smo imeli z dvema hkratnima ekstremoma, ki sta bila seveda med sabo povezana z vzorcem splošnega kroženja ozračja. Sočasni ekstremi se nam v zadnjem desetletju pojavljajo pogosteje in najverjetneje je tudi to posledica podnebnih sprememb. Zelo poenostavljena razlaga za take dogodke je naslednja. Arktika se ogreva hitreje kot ekvatorialni predeli, kar slabi na severni polobli značilne zahodne vetrove. To pomeni, da nenadoma veliko laže k nam prodre bodisi zelo hladna zračna masa s severa bodisi vroč zrak iz tropskih predelov. Če podnebnih sprememb ne bomo omejili, nas res čaka veliko bolj ekstremno vreme, kot smo ga bili navajeni zadnja stoletja.



V zadnjih 50 letih se tudi v Sloveniji spreminja podnebje, saj se je temperatura zraka dvignila za dve stopinji, več je vročinskih valov zaradi toplejših poletij, pogostejša so obdobja obilnih padavin, od 10 do 20 odstotkov je na desetletje tanjša snežna odeja, so zabeležili na Agenciji RS za okolje. Kje se nam bodo spremembe v prihodnje najprej in najbolj kazale?

Slovenija leži na območju, kjer so podnebne spremembe opazne bolj kot v preostali Evropi in daleč bolj kot globalno. Tako bo tudi v prihodnje. Najbolj se bodo spremenila poletja, ki bodo vroča in sušna. To pomeni težave v kmetijstvu. Težave so že na primer s spomladanskimi pozebami, ki se prej niso dogajale v takem obsegu. Cvetenje je zgodnejše, slana pa še vedno udari ob podobnem času kot nekoč. Na drugem mestu so poletne suše, ki so bistveno pogostejše kot pred 30 leti. Prihajajo tudi novi škodljivci z juga, ki zdaj lahko preživijo tudi pri nas, kar zahteva še več kemije v kmetijski proizvodnji. Tudi gozdovi občutijo vroča poletja in pogostejše suše, čeprav se učinki negativnih sprememb počasi seštevajo. Smreka je mnogo bolj ranljiva za napade škodljivcev, ki jim toplota zelo ustreza in razvijejo tudi do tri generacije na leto, včasih pa le eno. Škodljivci se selijo tudi na višje nadmorske višine in tam ogrožajo gozd. Ne smemo pa pozabiti na vremensko pogojene naravne nesreče, ki so v svetu že trikrat bolj pogoste, kot so bile okrog leta 1980. Škoda nastaja tako zaradi neurij z močnim vetrom kot poplav, vročine in suše. Bolj vroče ozračje ima več energije, ki jo potem sprošča, denimo v obliki neurij. V Sloveniji bomo lahko doživljali katastrofalne suše poleti in poplave pozimi – v istem letu.

Kljub napredku meteorološke znanosti vremena za naš del Evrope ne moremo napovedati za nekaj mesecev, zato so napovedi različne in nezanesljive. 

Od česa je razvoj podnebnih sprememb najbolj odvisen? Opozorila so, a ravnamo brezbrižno, češ, vse pride in gre.

O razvoju podnebnih sprememb danes odločata dva dejavnika, naš življenjski slog z našimi vrednotami vred in nove tehnologije, predvsem v energetiki. Glede tehnologij pristopi niso zelo zapleteni. Potrebujemo nekajkrat večjo energijsko učinkovitost industrijskih procesov, naših bivališč, prometa oziroma najširše rabe energije. Z isto količino energije bi morali proizvesti recimo trikrat več kot danes, se pripeljati trikrat dlje itn. In seveda – potrebujemo energijo brez ogljika. Torej obnovljive vire ali jedrsko energijo. Veliko teže bo spremeniti življenjski slog in vrednote. Omejiti število nebrzdanih potrošnikov, uvesti krožno gospodarstvo, porabiti toliko energije, hrane, vode, materiala, prostora, kot res potrebujemo, in ne toliko, kot se nam zahoče. Zdajšnji gospodarski sistem nas sili ravno v nasprotno smer. Težko rečem, kaj od tega je najbolj pomembno, saj so stvari med sabo povezane. Vem le, da nas samo nove tehnologije ne bodo obvarovale pred podnebnimi spremembami.



Kakšna je napoved svetovnih centrov za letošnje poletje v Evropi in pri nas?

Kljub napredku meteorološke znanosti vremena za naš del Evrope ne moremo napovedati za nekaj mesecev, zato so napovedi različne in nezanesljive. Statistično gledano je veliko bolj verjetno, da bo poletje spet vroče in sušno. Vročinski valovi postajajo vse pogostejši in kmetijske suše tudi. Lahko nas tudi poleti pričakajo skokovite spremembe v kratkem času, da bomo šli iz ekstrema v ekstrem. Iz izkušenj vemo, da dolga vroča suha obdobja pri nas lahko prekinejo huda neurja s točo in močnim vetrom. Malo verjetno pa je, da bo poletje prehladno.