»V nedeljo popoldne smo spet modrovali pri sosedu Rauhovemu Dragu pod jablano,« mi pripoveduje mag. Dušan Kaplan z Blok. »Kaj bo s poletjem, je bilo vprašanje, ki je – ob skoraj vsakodnevnem dežju, plohah, nalivih, nevihtah z uničujočo katastrofo v Beli krajini – viselo v zraku. 'Ja, cagava zima, kakršno smo imeli letos, ne more prinesti dobrega poletja,' je po premolku navrgel Petrinov France. Pa še prav je imel,« pokima sogovornik, amaterski opazovalec in zapisovalec vremena. V ljudskem izročilu namreč velja: Kakršna zima, takšno poletje.

Dušan Kaplan spomni: »Minula zima je res cagala. Začela je imenitno, saj smo imeli že v prvem tednu adventa sneg in mraz. Potem se je začela kujati in zamujati. Nestanovitno vreme je seglo do svečnice (2. februar). Temperature v januarju pa take, kot jih imamo običajno v začetku marca. Kovačev Janez je ob tem rekel: 'Malo je manjkalo, pa bi skoraj šel krompir sadit.' Prikimali smo. Tako vreme ni bilo pravšnje in vsa zima je kazala na nestanovitno poletje. Ploha sem, nevihta tja, vmes dva dni vroče za spravilo sena. Sparjeno, kujavo vreme. Tako poletje se je obetalo.«



Najtoplejšemu januarju v zadnjih tridesetih letih sta sledila neobičajno hladna februar in marec, ki je v prvi polovici pokazal povsem zimske razmere. »Pomlad se je prav tako obirala s prihodom kot zima. Vse do Konrada (18. april) je hladilo, vmes deževalo, no, nekaj lepih dni pa je le bilo. Potem je prišel Jurij (24. april) in lepo 'zakuril'. Celo na Blokah smo imeli ta dan 28 stopinj Celzija,« opiše Dušan Kaplan. Takoj po prvem maju se je shladilo, vmes so bile dokaj neobičajne nevihtne aktivnosti tja do ledenih mož (12., 13., 14. maj) in Zofije (15. maj). »Kratkotrajna nevihta na njen god je sicer kazala na ugodno poletje, a prepričljiva ni bila. Nestanovitno vreme se je nadaljevalo ves maj. Čakal sem, kaj bo prinesel Urban (25. maj), ki v ljudskem izročilu velja za večjega med odločilnimi vremenarji: 'Kakor je vreme Urbana, tako bo tudi malega srpana.'« Se še spomnite, kakšen dan je bil? »Soparno, z nevihto in temperaturami okrog 20 stopinj Celzija. Pa imamo julij po njegovi izbiri,« odgovarja Dušan Kaplan.

Saj ne da bi oboževali vročinske valove, ki smo jih še kako močno občutili v nekaj zadnjih poletjih, a temperature so se v obdobju, ko bi morali skoraj omedlevati od vročine, spustile na poznojesenski nivo. Ljudje s(m)o nervozni. Mnogi tožijo o glavobolih zaradi nizkega zračnega tlaka. Spremenljivo vreme s soparnimi in nevihtnimi dnevi, ki se vleče vse od maja – v meteorološkem poletju, od 1. junija, so na Agenciji RS za okolje zabeležili 19. in 20. junij, dva dneva, ko nad Slovenijo niso nastajale padavine; v juliju povsem suhega dneva nad Slovenijo ni bilo – preprečuje voljo in veselje za sveže počitnice ob morju.


Dušan Kaplan ostaja potrpežljiv in optimističen, češ da tako kot sta obotavljaje prišli zima in pomlad, se nam bo pokazalo tudi poletje. »Mimogrede, ste zapisali, kakšno vreme smo imeli minuli torek?« pomenljivo vpraša. »Tako nekako gre ljudska: 'Kakor vreme deseti dan, tak bo z malim srpanom tudi veliki srpan.' No, 10. julija je bilo okrog 20 stopinj Celzija, soparno, težko vreme. Nekaj neviht je bilo po državi, dan pa težak kot cent. Take obete kaže ljudsko izročilo za poletje. A nič strahu. Lepi dnevi so še pred nami.«


Kaj torej? Bomo premaknili dopust? Ali pa se prepustili načrtovanemu dvotedenskemu datumu in se s kakšno toplo odejo zazibali v viseči mreži z mislijo, da bo že bolje. Enkrat. Kdaj? In zakaj ne zdaj?!

Dušan Kaplan ostaja potrpežljiv in optimističen, češ da tako kot sta obotavljaje prišli zima in pomlad, se nam bo pokazalo tudi poletje. »Mimogrede, ste zapisali, kakšno vreme smo imeli minuli torek?« pomenljivo vpraša. »Tako nekako gre ljudska: 'Kakor vreme deseti dan, tak bo z malim srpanom tudi veliki srpan.' No, 10. julija je bilo okrog 20 stopinj Celzija, soparno, težko vreme. Nekaj neviht je bilo po državi, dan pa težak kot cent. Take obete kaže ljudsko izročilo za poletje. A nič strahu. Lepi dnevi so še pred nami.«

Ampak, gospod Kaplan, kaj pač pove pratika o tem, da s prvim deževjem po velikem šmarnu (15. avgust) poletje začne jemati slovo? »Avgusta so dnevi občutneje krajši. Počasi, proti večeru se že začuti rahel dih jeseni. A poletje je na vrhuncu. Dopusti so še pred nami. Šola še daleč. Ob luninem krajcu (4. avgust) se bo vreme držalo po vetrovih. Soparno in vroče bo. Vendar: 'Ožbalt (5. avgust), če dežuje, še dolgo slabo vreme napoveduje.' Mlaj bo 11. avgusta. Prinesel bo nekaj deževnih dni z nevihtami. Soparno bo, tudi s kakšno točo. Prvi krajec (18. avgust) bo prinesel vroče, lepo vreme. Še bo soparno in tudi kakšna nevihta bo vmes. Ščip (26. avgust) bo sklenil poletje z močnim dežjem. Zelo se bo ohladilo. Pri tem velja omeniti staro izkušnjo, da se pogosto zgodi tole: Kakršno vreme ujame ščip, tako drži tja do mlaja (9. september). Prvi šolski dnevi bodo deževni, vendar še topli,« sklene Dušan Kaplan. Za zdaj.