Strokovnjaki iz centra za komuniciranje Nacionalnega inštituta za javno zdravje so nam odgovorili na nekaj temeljnih vprašanj, ki se ob porastu klopov porajajo.
Ali glede na minula leta opažate več klopov?
Njihova aktivnost in razvojne stopnje so izraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita njihovo dejavnost. Nevarnost okužbe traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Tveganju za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci, še posebno tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Prav zato je pomembno, da se zaščitimo.
Domače živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov lahko okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.
Kako? Vemo, da nevarnost ne preži na nas le v gozdovih, temveč tudi na travnikih oziroma pešpoteh.
Človek dobi klopa, ko oplazi denimo grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klope na njih laže opazimo. Namažimo se z repelentom, katerega vonj jih odganja. Po vrnitvi iz narave natančno preglejmo telo, se stuširajmo in umijmo glavo. Oblačila dobro skrtačimo; če so pralna, jih operimo.
Najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom (KME) je cepljenje. Čeprav je v Sloveniji obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot so gozdni delavci, lovci in drugi, ga priporočamo vsem osebam od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen. Priporočljivo je, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravimo v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez pet do 12 mesecev oziroma glede na cepivo od devet do 12 mesecev, sledijo poživitveni odmerki. Po 50. oziroma 60. letu starosti so priporočljivi na tri leta.
Ali drži, da nas pred klopi kar dobro varujejo tudi doma narejena razpršila, ki vsebujejo eterično olje sivke in citrusov?
Cepljenje je dokazano najučinkovitejši ukrep za preprečevanje določenih nalezljivih bolezni in eden najvarnejših medicinskih posegov. Kot rečeno, pomembna je tudi zaščita z ustreznimi oblačili in repelenti.
Kako se sami pregledamo, ko pridemo s sprehoda, in pravilno odstranimo morebitnega klopa?
Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Primemo ga s koničasto pinceto čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Pri tem ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
Katerih klopnih bolezni je trenutno v Sloveniji največ in kakšne so najhujše posledice?
Resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, je omenjeni KME. Prva faza bolezni se prične približno teden do 14 dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, pojavi druga faza bolezni. Ta se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko sledita celo nezavest in smrt. Pri pet do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek obolelih umre. Bolezen v veliki večini zahteva hospitalizacijo in lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve.
Menda se z virusom KME lahko okužijo tudi domače živali, denimo koze, ovce in krave?
Drži. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov lahko okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha KME po zaužitju surovega kozjega mleka.
Kako pa prepoznamo lymsko boreliozo, za katero cepiva še ni? Kaj svetujete kot alternativo?
Bolezen se običajno začne z rdečino od nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa. Rdečina se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih, včasih pa vztrajajo tudi več mesecev. Nekaj tednov do mesecev, lahko pa celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so redke.
Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je še humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so podobne tistim v zgodnjem obdobju KME – v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: