Že latinsko ime za žajbelj Salvia officinalis, ki izvira iz besede salvere ter pomeni biti dobrega zdravja, priča o njegovi izjemni moči. Po ljudskem izročilu in študijah namreč pitje čaja z žajbljem in nega kože z njim zmanjšujeta čezmerno potenje v vročih dneh ter hkrati odganjata bolezni. Prav avgusta je še čas, da si naberemo svežega.
Kot lahko preberemo v priročniku Naravna lepota iz založbe Mladinska knjiga, ima žajbelj protivnetne lastnosti, ki učvrstijo polt. Zaradi vsebnosti rožmarinske kisline deluje razkužilno in odpravlja neprijetne vonjave, poleg tega kot blag diuretik pripomore k razstrupljanju. Po drugi strani je bolje, da se mu izognejo nosečnice in doječe matere.
Od nožne kopeli do olja za telo
Pri isti založbi izdana knjiga Naravna kozmetika iz mojega vrta avtorice Katharine Bodenstein prinaša razlago, da žajbelj slovi kot zaviralec znojenja, saj ga zmanjša tudi za 50 odstotkov. »Nožne kopeli z žajbljem so že od nekdaj znano pomagalo proti pretiranemu potenju nog,« razloži Bodensteinova, ki med drugim ponudi še recept za olje, namenjeno negi kože telesa in boljši prekrvitvi: dve pesti žajbljevih listov vsujemo v kozarec z navojem ter vanj zlijemo 1/4 litra hladno stisnjenega olivnega olja. Kozarec zapremo in pustimo stati tri tedne ter ga vsak dan pretresemo. Nato precedimo skozi gazo in natočimo v steklenico.
Tonik za mastno kožo
Prav tako pri Mladinski knjigi natisnjen priročnik Zdravje iz kuhinje – Ljudska zdravila na sodoben način vključuje recept za pripravo tonika, ki pomirja kožo, oži pore in hkrati deluje protivnetno ter suši mastno kožo: zavremo 1/2 litra vode in dodamo štiri vrečke kamiličnega čaja ter štiri žlice suhega žajblja. Odstranimo z ognja, pustimo stati pokrito štiri ure, nato precedimo. Pollitrski kozarec do polovice napolnimo s čajem, preostanek napolnimo z vodko. Zapremo in dobro pretresemo. S tonikom, nanesenim na vato, enkrat dnevno očistimo obraz.
Tudi pater stavil nanj
Sloviti pater in zeliščar Simon Ašič je o žajblju menil, da pomaga pri zdravljenju ne le izdatnega potenja, temveč si lahko z njim pomagamo še pri angini, driski oziroma prebavnih motnjah, vnetem grlu, težavah z jetri, ledvicami in pljuči ter ranah in kožnih obolenjih. Priporočljivo je piti topel čaj, sladkan z medom, ali pa žajbljeve liste uporabiti kot začimbo mastnih jedi. Pater Ašič je opozarjal, da se vzrok za močno potenje lahko skriva tudi v slabšem zdravstvenem stanju ledvic ali mehurja, in predlagal pitje primernih čajev trikrat na dan po pol skodelice. Za blažitev potenja, zlasti ponoči, je treba vsako jutro pred zajtrkom spiti skodelico žajbljevega čaja; učinkovita je tudi čajna mešanica, v kateri sta poleg žajblja plahtica in preslica.
Namesto pravega čaja in kave
V zajetni zbirki zeliščarskih modrosti več avtoric, imenovani Ščepec rešitve, izdani pri založbi Jasno in glasno, najdemo še en zanimiv podatek, to je, da se je znamenita angleška navada pitja čaja do 16. stoletja nanašala predvsem na žajbelj: »Takrat je zabojček žajbljevega čaja veljal trikrat več kot kitajski ali indijski čaj. Marketing je naredil svoje. Namesto rednega uživanja žajbljevega čaja, ki krepi vitalnost, danes uživamo predvsem kavo in kofeinske čaje, ki vitalnost vsak dan po malem zmanjšujejo.« Ste že pristavili kotliček za žajbljev čaj?
Pijača in jedi z žajbljem
Pripravimo odličen ledeni čaj. Žlico posušenih ali svežih lističev prelijemo s pol litra vrele vode in pustimo, da se malo ohladi, nato primešamo domači med. Ohladimo še v hladilniku in po želji ponudimo s kockami ledu. Piščanca ali katero drugo vrsto mesa pred peko začinimo z mešanico olivnega olja in vode, morsko soljo, stisnjenim česnom in svežim žajbljem, natrganim na manjše kose. Aromatična osvežilna poletna solata vsebuje sveže kumarice, paradižnik in čebulo ter polivko iz bučnega olja, jabolčnega kisa in na drobno nasekljanih žajbljevih listov.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: