Vse, kar morate vedeti o čajih

Beseda čaj izvira iz kitajske besede cha. V nekaterih kitajskih pokrajinah se izgovori kot t'e, kar se je preneslo tudi v mnogo drugih jezikov. Grm čajevca (Theae folium) večinoma raste na Kitajskem, v Indiji, Bangladešu, Pakistanu, Republiki Koreji, na Šrilanki, Tajvanu …

Kako vi pijete čaj?

Čaj pijemo najrazličneje samega ali z dodatki. Na Daljnem vzhodu običajno pijejo zelenega brez dodatkov. V Tibetu pijejo čaj z jakovim maslom in soljo. V Severni Afriki mu dodajo metine liste (maroški metin čaj). V Evropi so mu dodajali sladkor, mleko, limono, rum, rdeče vino, cimet, vaniljo in še druge dišave. Za črni čaj na Zahodu še danes velja, da se pije s sladkorjem in limono ali pa z mlekom. V Angliji naj bi se pitje čaja z mlekom razširilo kot posledica strahu, da bi krhki porcelan ob stiku z vročo vodo napokal ali da bi čaj pustil na stenah skodelice temne sledi, zato so najprej nalili hladno mleko, nato pa dodali čaj. Sčasoma je mleko postalo nepogrešljiv dodatek.

Zeleni, beli in črni

Ena glavnih sestavin čaja so katehini, vrsta antioksidantov, ki jih je v svežih listih kar 30 odstotkov teže. Največji delež katehinov je v zelenem in belem čaju, črni pa jih zaradi daljšega sušenja (oksidacije) vsebuje manj. Pomembna sestavina je kofein (trije odstotki), ki poživlja. Preostale sestavine so fluorid (preprečuje karies) in vitamini (zaradi pomanjkanja teh so v preteklosti čaj veliko uporabljali tudi kitajski pomorščaki).

Beseda čaj se v slovenščini uporablja za kateri koli poparek iz sadja – sadni čaj ali zelišč – zeliščni čaj. Za čaj iz listov čajevca se uporablja izraz pravi čaj.

Zeleni čaj je le delno fermentiran, vendar je zelo bogat z antioksidanti. Ima rahlo sladek in nežen okus. Varuje nas pred prostimi radikali, deluje proti staranju ter aterosklerozi.

Črni čaj so posušeni listi, vendar gre za popolnoma fermentiran čaj močnega okusa. Vsebuje veliko kofeina, zato lahko z njim nadomeščamo kavo. Poživlja in pomaga proti driski. Pri črnem čaju pustimo čajne lističe dve ali tri minute v vodi, ki ima sto stopinj.

Rdeči čaj

Rdeči čaj (tradicionalno kitajsko oolong) je polfermentiran čaj, ki združuje elemente zelenega in črnega. Navdušuje s svežo aromo in prefinjenim okusom. Je bolj predelan kot zeleni in manj kot črni, kakovostnejši so tisti, ki so bliže zelenim. S pitjem oolong čaja lahko izboljšamo umske sposobnosti, deluje antibakterijsko, zmanjšuje vnetja in pospešuje prebavo ter pomaga pri hujšanju. Primeren je po težjih jedeh in obilnih obrokih, priporočajo ga tudi za blaženje mačka. Voda mora biti segreta na sto stopinj, čaj naj bo v vodi 30 sekund.

Beli čaj

Beli čaj je najmočnejši antioksidant, saj vsebuje encimsko neoksidirane listne popke. Pozitivni učinki so podobni kot pri zelenem, le da so nekateri še bolj poudarjeni (zaradi več antioksidantov). Vsebuje malo kofeina, zato poživilna moč ne pride do izraza. Pripravimo ga enako kot zelenega. 

Rumeni čaj

Rumeni čaj je oksidiran dlje kot zeleni, zato izgubi travnato noto in pridobi rumeno barvo. Učinki so enaki kot pri zelenem, zavira začetke srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in rakavih obolenj.

Mešanica čajev

Za pripravo zdravilnega zeliščnega čaja moramo vedeti, da ne zmešamo vseh vrst zelišč – drog, ki smo jih nabrali. Petnajst ali osemnajst različnih sestavin v čajni mešanici ni nikakršno zagotovilo, da bo bolje delovala kot tista s petimi smiselno izbranimi. Farmacevtska priporočila so, da zmešamo od štiri do sedem vrst zelišč. Razdelimo jih po moči delovanja, in sicer v vodilno, dopolnilno in pomožno sestavino oziroma zelišče.

Glavne sestavine so nosilke zdravilnega učinka. Dopolnilne sestavine običajno blažijo stranske učinke ali prispevajo k učinkovitejšemu delovanju. Pomožne sestavine prispevajo k boljšemu okusu, vonju in tudi videzu čaja.

Vednozeleni gornik

Zanimiv primer je priprava čaja iz listov vednozelenega gornika (Uvae ursi), za katerega je vedno veljalo, da je treba pripraviti prevretek. Ob tem pa malokdo ve, da listi vednozelenega gornika vsebujejo tudi obilo čreslovin in da je takšen prevretek izredno neprijetnega okusa, poleg tega draži želodčno sluznico in lahko v izjemnih primerih povzroči tudi bruhanje. Danes velja, da takšen čaj pripravimo kot poparek, torej liste le prelijemo z vrelo vodo ali še bolje, jih zdrobimo in namakamo v hladni vodi čez noč. Učinkovine so namreč tudi dobro topne v hladni vodi, čreslovine pa le v vroči, torej tako pripravljen čaj ne bo imel neprijetnega okusa.

Kdaj ne prekuhavamo?

Način priprave čaja je odvisen od narave učinkovin, ki so v zelišču. Čajnih mešanic, ki vsebujejo sestavine s hlapnimi eteričnimi olji, ne prekuhavamo, temveč predpisano količino mešanice le prelijemo z vročo vodo in posodo pokrijemo za deset minut. Tako preprečimo izhlapevanje eteričnih olj, ki so pogosto nosilci zdravilnih učinkov. Takšne zdravilne rastline so na primer poprova meta, melisa, kamilica, črna meta, materina dušica, timijan, janež, komarček, kumina, pelin, rožmarin, sivka. Tako pripravljen čaj imenujemo poparek. 

Nekaj primerov pravilne in učinkovite priprave zeliščnega čaja