V času prve karantene so socialna omrežja preplavile fotografije kruha. A hkrati s kruhom, so vzhajala tudi naša telesa. Zaskrbljujoče je povečanje podkožnega maščevja pri več kot polovici osnovnošolcev, dolgoročno so nazadovale njihove gibalne sposobnosti, zredila se je večina v domačih pisarnah. V drugi karanteni bi se morali naučiti iz svojih napak. 

So tudi vam od izbruha koronavirusa poskočili kilogrami? Foto: Masarik/Shutterstock

V prvem valu se je zredilo več kot 60 odstotkov Evropejcev, je pokazala raziskava. Kaj lahko tokrat naredimo drugače? 

Pomembno, je da ostanemo aktivni. Čeprav so fitnesi zaprti, lahko dober trening opravimo tudi v naravi ali doma. Pomagamo si lahko s pripomočki, ki jih vsebuje vsako gospodinjstvo, npr. stol namesto klopi ali box-a, napolnjene plastenke in vedra kot dodatne uteži, blazine namesto medicink. Malo iznajdljivosti ne škodi. (smeh) Aktivni pa smo lahko tudi na drugačen način. Ta čas lahko posvetimo stvarem, ki so zaradi našega hektičnega načina življenja stale; stvarem, ki nam vlivajo pozitivno energijo in naravnanost. Na tak način bomo lažje premagali dolgčas in stres, ki sta velikokrat glavna razloga prenajedanja. 

Večkrat dnevno bi si morali vzeti čas za prehranjevanje, saj telesu z večurnim postenjem in kasnejšim prenajedanjem prav nič ne koristimo. Drugače smo čez dan utrujeni, ker telesu ne damo goriva, zvečer, ko bi načeloma moralo počivati, pa ga obtežimo. 


S prstom kažemo na prigrizke in hitro hrano, ki so nam v sožitju šole na daljavo in dela od doma bili uteha. Kako preživeti stresne situacije in hkrati jesti zdravo?

Najenostavnejši način je, da si v soboto ali nedeljo organiziramo obroke, ki jih bomo imeli čez teden. Vnaprej nakupimo sestavine, ki jih bomo potrebovali, ter tako preprečimo skrb za to, kaj je še ostalo v hladilniku in kaj bi lahko prišlo prav za kosilo. Ni prepovedana pomoč z (delno) vnaprej pripravljeno hrano, ki jo kasneje pogrejemo oz. obogatimo s svežimi sestavinami, ki jih ni priporočljivo pogrevati. Pomembno je, kaj od »vnaprej pripravljenega« izberemo.

Konkretno. En dober recept za polnovreden obrok …

Nerada zapravljam čas v kuhinji, zato so hitri obroki pri meni del vsakdana. Velikokrat se zgodi, da večer prej skuham ajdovo kašo, kvinojo, ječmen ali riž in pustim čež noč v hladilniku. V času kosila samo narežem zelenjavo, npr. bučke, jajčevce, paprike, jo postavim na pekač in dam v pečico za približno 15min. V tem času v ponvi pomaščeni s kokosovim oljem pripravim za dlan velik file piščanca ali pa govedino in ločeno segrejem približno 1-2 pesti ajdove kaše. Začinim in solim po lastnem okusu. Odličen obrok za vse člane družine. 

Ajda s piščancem in zelenjavo je uravnotežen obrok dneva. Foto: gkrphoto/Shutterstock


Ves čas govorimo o hrani. Kaj pa pijača? 
Tako z vidika hujšanja kot samega zdravja je piti zadostno količino tekočine izjemnega pomena. Na to prepogosto pozabljamo. Naše telo je sestavljeno iz kar 65 odstotkov vode. Vse glavne telesne naloge potekajo s pomočjo vode. Ko smo dehidrirani, smo velikokrat brez energije, pade nam koncenracija, ledvice težje izločajo odpadne snovi iz telesa, poveča se lahkota. Res pa je, da ima tudi »nalivanje« svoje nevarne posledice. Odrasla oseba bi morala na dan v povprečju spiti od 2 do 2,5 litra vode ali nesladkanega čaja. Če nam okus vode res ni všeč, si ga lahko popestrimo z malo iztisnjene limone oz. pomaranče.

Pogosta napaka je »nagrajevanje« v smislu: cel dan nisem jedel, zato zvečer lahko. Kaj se ob nerednem in neenakomernem prehranjevanju začne dogajati z našim telesom?
Nisem sicer pristaš enega načina prehranjevanja za vse ljudi, zato vedno pravim, da se moramo poslušati. Velja pa pravilo, da bi si morali večkrat dnevno vzeti čas za prehranjevanje, saj telesu z večurnim postenjem in kasnejšim prenajedanjem prav nič ne koristimo. V tem primeru gre največkrat za sladke prigrizke kot so rogljički, čokoladice, ali bonboni, saj telo išče hiter vir energije, zvečer pa damo vase vse, kar najdemo na policah hladilnika in omar. S takim načinom prehranjevanja hitro presežemo »dovoljen« dnevni kalorijski vnos, kar se kaže v nabiranju maščobnih oblog, (pre)hitro višamo in nižamo raven sladkorja v krvi, istočasno pa iz dneva v dan čutimo utrujenost, saj telesu čez dan ne damo goriva, ki ga potrebuje, zvečer, ko bi načeloma moralo počivati, pa ga obtežimo. 

Preberite še: Tina Košir: Najslabše je, če si prepovemo svoja čustva