Glivične okužbe kože, stopal in nohtov na rokah in nogah največkrat niso nevarne, vendar še zdaleč niso prijetne in običajno ne izginejo same od sebe. Navadno jih povzročijo glivice dermatofiti, ki napadajo roženo plast kože, nohte in lase. Naselijo se torej v vrhnji plasti odmrlih celic in običajno ne prodirajo globlje.


Ko so na udaru stopala

Po nekaterih podatkih – tako Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – ima glivične okužbe stopal približno 15 odstotkov odraslih ljudi v splošni populaciji. Med dovzetnejšimi zanje so plavalci. Kužni so največkrat koščki keratina, kjer glivice preživijo dlje, zato je obdobje med izpostavljenostjo in okužbo lahko precejšnje. Najpogostejša povzročitelja sta trihofiton in epidermofiton, glivici toplih in vlažnih predelov med prsti na nogah. Glede na klinično sliko je več oblik glivičnih obolenj stopal. Interdigitalna, tj. medprstna oblika je najpogostejša. Po informacijah NIJZ se navadno začne v tretjem do petem medprstnem prostoru z luščenjem kože in pogosto brez spremljajočih težav. Včasih se pridružijo mehurčki, razjede in močno srbenje. Denimo, pri vezikulobulozni obliki je koža podplatov zadebeljena in luščenje močneje izraženo. 



Od kože do nohtov

Izkušena zdravnica Majda Vidic, dr. med., specialistka splošne medicine, pove, da so glivične okužbe pogostejše še na delih telesa, kjer je bolj izraženo znojenje, torej v kožnih gubah, pod prsmi in v dimljah. In da, glivice lahko prodrejo v sluhovod. Glivične okužbe lahko kažejo tudi na druga obolenja, denimo pri padcu odpornosti, pogostejše so pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Okužba z glivicami se lahko pojavi kjer koli na telesu. Prizadeti del kože pordi, žarišče srbi, včasih se pridružijo mehurčki, koža se lušči.« O nohtnih spremembah sogovornica pojasni, da običajno niso boleče. »Okužba se običajno začne na enem nohtu. Najpogosteje se okuženi noht, v katerega prodre glivica, obarva rumenkasto, lahko tudi zelo temno. Počasi postane noht zadebeljen in lomljiv, celo odstopi.«


Vaginalna kandidiaza

Glivice imajo rade toplo in vlažno okolje, zato je zanje idealna nožnica. V razrast spor lahko vodi tudi nepravilna prehrana z veliko sladkorja. Candida albicans je eden od najpogostejših povzročiteljev vnetij zunanjega spolovila in nožnice. Ginekologi zaznavajo, da ima glivično vnetje v rodnem obdobju več kot polovica žensk. Večina med njimi celo večkrat. Je najpogostejše vaginalno vnetje, ki ga spremlja srbenje spolovila, sluznica je pordela, pojavi se bel, sirast izcedek iz nožnice. »Obolenje lahko spremlja druga vnetja, ki jih zdravimo z antibiotiki,« pojasni Majda Vidic. »Zaradi spremenjene bakterijske flore se poruši ravnovesje, kar pospeši razvoj glivic.« Zdravljenje je v obliki mazil in vaginalnih tablet.



Dosledno sušenje kože

Glivice se širijo z neposrednim ali posrednim prenosom z obolelega ali na videz zdravega človeka. Preventiva pred okužbami je kar najboljša skrb za osebno higieno. Stopala, prostori med prsti in dlani naj bodo vedno suhi, kajti najbolje uspevajo na vlažnih območjih. »Predele, kjer se stikajo kožne površine, denimo med prsti na nogah, v dimljah, pregibih in pod dojkami, je bistveno temeljito obrisati in osušiti ter nanje nanesti posip,« pove Majda Vidic. Za zdravljenje okužbe se večinoma uporabljajo lokalna protiglivična zdravila, denimo v obliki mazil ali razpršil. Zdravila je treba uporabljati dosledno in dovolj dolgo. Za trdovratnejše okužbe osebni zdravnik predpiše tablete ali kapsule. Nezdravljene so lahko stalen vir okužbe.