Kako prepoznamo, da so nas napadle glivice in ne katera druga okužba? Kateri so tipični znaki?

Prisotnost, ne pa tudi razrast gliv, je mogoče dokazati z natančnimi preiskavami brisov, denimo vagine, zadnjega dela črevesa ali ustne votline – pri zdravih posameznikih. Primerna odpornost in zdrav življenjski slog glivam ne dovoljujeta razmnoževanja oziroma razrasta in jih držita v šahu brez zdravil ali posegov. Vsaka sprememba okolja, pri ženski denimo že hud stres, pa povzroči trenuten padec odpornosti in glive se lahko začno razraščati. Ocenjujejo, da ima 75 odstotkov žensk vsaj enkrat v življenju t. i. beli tok – kandidiazo nožnice. Glivice lahko prizadenejo kožo, tudi lase in nohte, podkožje, celo notranje organe, denimo prebavila, dihala. Bolezenske slike glivičnih okužb so izjemno pisane. Pogoste so okužbe nohtov. Največkrat se kažejo kot rumenkasto belo obarvanje nohta in njegov dvig od podlage zaradi čezmernega poroženevanja tkiva pod njim. Spremembe se najprej pojavijo na najbolj oddaljenem in stranskem delu nohta, z leti pa tudi drugje. Sčasoma se ves noht zadebeli ter postane rjavkasto črn in krhek. Redkejša oblika je proksimalna površinska onihomikoza, pri kateri je prizadeta le površina nohta, na kateri vidimo belkaste lise. Še ena okužba – mikrosporija je znana tudi pod imenom mačja bolezen, kjer se okužba res lahko prenese med hišnimi ljubljenčki in ljudmi. Spremembe so praviloma okrogle, luščeče se, le blago pordele, v stiku z vodo srbijo. Intertriginozni dermatitis pa je glivična okužba kožnih gub. Koža denimo v pazduhah, pod prsmi, v dimljah je pordela, močno srbeča, vlažna, se lušči.



Glivičnih vnetij na koži oziroma dermofitoz je po aktualnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje zadnja leta vse več, najbolj na koži nog in nohtov na nogah. Kje vidite glavne vzroke? Je kriva slaba higiena, prevladujoča ponudba nekakovostne obutve, določena prehrana?

Prof. Bojana Beovič z infekcijske klinike v Ljubljani je kot dejavnike tveganja za oportunistične glivne okužbe naštela dolgotrajna zdravljenja v bolnišnicah, še posebno na intenzivnih oddelkih, pretirano uporabo širokospektralnih antibiotikov, imunsko oslabelost zaradi zdravljenja s kortikosteroidi, aidsa, pomanjkanja belih krvničk – nevtropenije, prisotnost trajnih intravenskih katetrov, politravmo – več hudih telesnih poškodb hkrati, parenteralno prehrano po žilnih katetrih in sladkorno bolezen. Seveda lahko k pogostejšim okužbam pripomore tudi življenjski slog: nošnja zaprte obutve – zlasti z gumijastim podplatom, denimo športne, debelost oziroma izrazitejše in globlje kožne gube, potenje, množično obiskovanje športnih objektov s pomanjkljivimi higienskimi standardi in skupno uporabo opreme, denimo v fitnesu in na bazenih.

Glivično vnetje, strokovno imenovano vulvovaginalna kandidiaza, je ena najpogostejših vaginalnih okužb. Tri četrtine vseh žensk ga ima vsaj enkrat v življenju, ocenjujejo, da najmanj polovica do 25. leta vsaj enkrat.

Tudi ko pogledamo številke glivičnih obolenj na koži drugih delov telesa, se povečujejo, najbolj v starostni skupini od 45 do 64 let. Gre morda za povezavo s spreminjanjem hormonskega ravnovesja?

Glivične okužbe so zlasti pogoste pri poklicih, v katerih ljudje večino časa preživijo v zaprti obutvi, denimo vojaki, športniki, policisti, delavci v težki industriji, pa pri tistih, ki se močno potijo, pogostih obiskovalcih bazenov in telovadnic. V poznih srednjih letih lahko rast in razmnoževanje glivic omogočata potenje in vročinski vali, denimo v menopavzi, obenem pa se odpornost s staranjem nekoliko zmanjšuje in strokovnjaki ugotavljajo višjo stopnjo kolonizacije kože.

Zakaj se pojavljajo v predelu spolovil? Jih imajo pogosteje ženske ali moški? Ali nastanejo tudi zaradi spolnega odnosa?

Glivično vnetje, strokovno imenovano vulvovaginalna kandidiaza, je ena najpogostejših vaginalnih okužb. Tri četrtine vseh žensk ga ima vsaj enkrat v življenju; ocenjujejo, da najmanj polovica do 25. leta vsaj enkrat. Med spolnim odnosom se lahko prenese med partnerjema. Znaki pri moškem so nekoliko manj izraziti: na konici penisa sluznica pordi, se lušči, srbi, včasih se pojavijo belkaste obloge. Vedno zdravimo oba partnerja hkrati.



Kateri so splošni nasveti za vse starosti in oba spola – kako ne le zdraviti, ampak že v kali preprečiti glivice, sploh v poletnih dneh? Ali se s kopanjem na bazenih zares najbolj izpostavljamo okužbam?

Kopanje v bazenih ne bi smelo pomeniti večjega tveganja za glivično okužbo, če so pravilno vzdrževani. Večji izziv so mokre površine v okolici bazenov, pod tuši, mokri sedeži, ležalniki, skupna obutev in podobno. Priporočljiva je nošnja natikačev pri hoji po mokrih površinah, tuširanje pred plavanjem v bazenu in po njem, uporaba lastne brisače, dezinfekcija orodja v fitnesu in solarija po vsaki uporabi, pogosta menjava nogavic v športni obutvi, zračenje in dezinfekcija čevljev; pri sumu na okužbo svetujejo posip proti glivicam. V morski vodi ste varni, tam okužba z glivicami ni mogoča. Pomembno je, da se dobro opazujemo, da bi okužbo opazili čim prej in se pravočasno začeli zdraviti.

Učinkovito domače zdravilo naj bi bila jabolčni kis in česen, s katerima natremo prizadeto kožo – verjetno z izjemo tiste na intimnih predelih, ki je bolj občutljiva. Priporočate kaj drugega?

Prepričana sem, da imajo bralci in bralke veliko izkušenj z domačimi zdravili. V ambulantah se zdravljenja lotevamo s protiglivičnimi zdravili v različnih oblikah: za večje kožne površine je primerna raztopina, za manjše krema; nohte lahko zdravimo s posebnim lakom, posebno trdovratne okužbe spolovil pa z vaginalnimi kremami, vložki in včasih celo s tabletami.