Polovica obolelih niti ne ve, da ima sladkorno bolezen

Med najbolj ogroženimi za sladkorno bolezen so ljudje s čezmerno telesno težo ali so debeli, posebno če je bolezen v družini, kakor tisti, ki imajo povečan krvni tlak ali povečane maščobe v krvi. Z ukrepi, kot so skrb za zdravo prehrano, dovolj telesnega gibanja in nadzor nad primerno telesno težo, lahko sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo ali odložimo. »Izjemno pomembna sta čimprejšnje prepoznavanje bolezni in pravočasno zdravljenje. Tako lahko pomembno zmanjšamo poznejše zaplete v razvoju bolezni, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov,« poudarja prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ljudje običajno ne čutimo povečanega krvnega sladkorja, zato lahko mine devet ali dvanajst let, preden sploh ugotovimo, da živimo s sladkorno boleznijo tipa 2. Pogosto trajno povečan krvni sladkor najdemo šele pri zapletu, torej drugi bolezni, ali že poznem zapletu sladkorne bolezni (okvari živčevja in ožilja). Po mnenju Matije Cevca sta prav zgodnja diagnoza in učinkovito zdravljenje lahko začetek kakovostnega življenja tudi s sladkorno boleznijo tipa 2.

Usodni so srčno-žilni zapleti

Sladkorna bolezen je na četrtem mestu med vodilnimi vzroki umrljivosti v razvitih državah. Življenjska doba sladkornih bolnikov tipa 2 je krajša predvsem zaradi bolezni srca in ožilja. Po besedah dr. Dragana Kovačića, dr. med., specialista interne medicine in specialista kardiologije in vaskularne medicine iz Splošne bolnišnice Celje, imajo bolniki s sladkorno boleznijo v primerjavi z bolniki brez nje dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilnih bolezni. »Pojavnost srčnega popuščanja je pri moških s sladkorno boleznijo 2,4-krat večja kot pri nediabetičnih vrstnikih in pri ženskah s sladkorno boleznijo kar petkrat višja kot pri nediabetičnih vrstnicah. Sladkorni bolnik je statistično enako ogrožen za nastanek srčne kapi kot človek brez sladkorne bolezni, ki je že doživel srčno kap. Pri teh je sicer 40-odstotna verjetnost, da se jim v naslednjih petih letih ponovi.«

Dr. Aleš Skvarča, dr. med., zdravnik diabetolog, specialist interne medicine v UKC Ljubljana, je opozoril, da je danes klinična obravnava ljudi s sladkorno boleznijo celostna in torej ne zgolj glukocentrična, kajti bolezni marsikdaj potekata z roko v roko. Za ilustracijo: »Srčno-žilne bolezni se pri bolnikih s sladkorno pojavijo tudi do 15 let prej kot pri drugih. Najbolj so ogroženi tisti bolniki s sladkorno boleznijo, ki imajo že pridruženo srčno-žilno bolezen. Pomembno pa je poudariti, da so srčno-žilno ogroženi ljudje s sladkorno boleznijo, ki srčno-žilne bolezni sploh še nimajo in se pravzaprav sploh ne zavedajo, da imajo sladkorno bolezen.« Opozoril je, da je sladkorna bolezen ugotovljena samo pri polovici ljudi, ki jo imajo, od teh jih je le polovica deležna zdravljenja. V Sloveniji je tako okoli 50.000 ljudi, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno.

Krvni sladkor

Drži, sladkorna bolezen, ki je najpogostejša kronično nenalezljiva bolezen, se razvija počasi. Simptomi, ki bi kazali na visoko raven krvnega sladkorja, so odvisni tudi od tipa. Tip 1 se praviloma pojavi z burno presnovno simptomatiko, sladkorna bolezen tipa 2 pa z blažjo, nemalo je že kroničnih zapletov. Najpogostejši znaki so utrujenost in brezvoljnost, pretirana žeja, pogosto odvajanje seča, več je okužb z glivicami itd.

Strokovnjaki opozarjajo, da je treba na sladkor pomisliti, če imamo druge presnovne bolezni, povečan krvni pritisk, povečane vrednosti krvnih maščob, povečano telesno težo in podobno. »Nedopustne so ugotovitve, da polovicaobolelih ne ve za svojo bolezen,« pravi Aleš Skvarča. »Še več, tudi tisti, ki imajo diagnostično potrjeno, jemljejo krvni sladkor kot nekaj nenevarnega. Ključna sta pravočasno odkrivanje in pravočasno zdravljenje.« Pri tem je sogovornik opozoril na pomembnost samomeritev glukoze v krvi; ne le zjutraj na tešče, ampak redno in tudi po obrokih. Tako lahko bolje razumemo, kakšen ritem ima krvni sladkor, in začnemo pravočasno ukrepati. Pričakovana vrednost krvnega sladkorja je od 3,5 mmol do 6,5 mmol/liter, kadar koli merimo. »Naj ponovim že slišano: v prvih letih bolezni izgubljamo kilometre, na koncu pa lovimo pomembne milimetre,« pravi Aleš Skvarča.