Število obolelih za sladkorno boleznijo se ob demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in obolelih ter večjem deležu odkrite sladkorne bolezni in izboljšanem zdravljenju tako pri nas kot po svetu hitro povečuje. Slovenija je v primerjavi z evropskimi in državami OECD v srednjem območju glede pogostosti sladkorne bolezni. V Sloveniji je lansko leto zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo več kot 111.000 bolnikov.

Z anketno raziskavo zdravja EHIS iz leta 2014 je bila med odraslim slovenskim prebivalstvom ocenjena prevalenca sladkorne bolezni 6,9 odstotka, so pojasnili na nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni, ki je bila prejšnji teden v Ljubljani. Enak rezultat je leta 2016 prikazala tudi anketa Z zdravjem povezan vedenjski slog.



Po ocenah stroke bi število vseh s sladkorno boleznijo v državi, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko znašalo od 154.000 do 175.000. Opazne so velike razlike med regijami v pogostnosti sladkorne bolezni. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje imajo največjo prevalenco Zasavska, Posavska, Savinjska, Pomurska regija ter nekatera območja Podravske in Jugovzhodne Slovenije. Kot poudarja prim. prof. dr. Ivan Eržen: »Med regijami ugotavljamo velike razlike, ki opozarjajo, da se zdravstvene potrebe prebivalcev razlikujejo. Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem delu države. Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva več, med seboj prepletajočih se dejavnikov, bodo naše prihodnje aktivnosti osredotočene na pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni.«

Debelost je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni in glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih.