Pravite, da ni nikoli v življenju prezgodaj za pogovor o osteoporozi.

Res je, pravimo, da nikoli ni prezgodaj za pogovor in nikoli prepozno, da začnemo ukrepati. Že otroke, zlasti dekleta v srednjih šolah, je treba opozarjati na nevarnost osteoporoze in krhkih kosti. Treba jih je opominjati, kako pomemben je zdrav način življenja, ki obsega omejen čas sedenja za računalnikom in izogibanje škodljivim razvadam, saj vemo, da tudi mladi posegajo po alkoholu. Po 35. pa je sploh ključno, da ženske začnejo skrbeti za svoje kosti. Pravilna prehrana, dovolj gibanja in izogibanje škodljivim navadam naj bodo vodilo, da se kosti malo okrepijo ali ostanejo vsaj v stanju, v kakršnem so v teh letih. Če ne prej, pa se je nujno treba o tem začeti pogovarjati na začetku menopavze, takrat ženske kosti res hitro izgubljajo trdnost. 

Med dolgoročnimi posledicami pandemije je brez dvoma tudi občuten upad mišične mase, kar je povezano z nižjo gostoto kosti, ki se pojavi zaradi zmanjšane sile mišic na kosti. Vse skupaj je pomemben dejavnik tveganja za osteoporozne zlome. 

Omenili ste sedeč življenjski slog, v katerega nas je v zadnjem času silila tudi epidemija. Opažate, da ljudje zdaj manj pogosto hodijo na preglede merjenja kostne gostote?

Nimam natančnih številk, kakšne so posledice epidemije, lahko pa sklepamo, da so se starejši manj gibali, saj so odpadle vse zunanje in notranje aktivnosti. Manj poudarka je bilo na prehrani. Gotovo je šlo tudi manj ljudi na meritve kostne gostote, saj je bil dostop do zdravnikov omejen. Posledice pa lahko čutijo tudi tisti, ki so covid preboleli. Zdravniki opažajo, da lahko virus pušča posledice več tednov ali celo mesecev po ozdravitvi. Med dolgoročnimi posledicami pandemije je brez dvoma tudi občuten upad mišične mase, kar je povezano z nižjo gostoto kosti, ki se pojavi zaradi zmanjšane sile mišic na kosti. Vse skupaj je pomemben dejavnik tveganja za osteoporozne zlome. Po preboleli bolezni je pomembno poslušati telo ter vadbo in gibanje uvajati postopoma, prav tako postopoma stopnjevati intenzivnost. Za začetek so bolj priporočljiva lažja opravila doma v gospodinjstvu, krajši sprehodi z vmesnimi počitki, lažja in enostavnejša dela na vrtu in okrog hiše. 

Gibanje ohranja kosti čim dlje zdrave in poskrbi za močne mišice, to nam lahko zelo koristi, ko kosti postanejo bolj krhke. Foto: S. M. Beagle/Shutterstock

Po drugi strani zdaj res veliko poslušamo o vitaminu D, ki pa ga zdravniki, ki se ukvarjate z zdravljenjem osteoporoze, priporočate že dolgo, kajne?

Vitamin D je pri osteoporozi del zdravljenja. Ker ga s soncem v zimskem času ne dobimo dovolj, ga pri zdravljenju redno dodajamo. Pri kalciju je malo drugače, če je le mogoče, ga skušajmo dobiti s hrano, sicer pa je tudi prav, da ga dodamo. 

Torej vitamin D, kalcij, gibanje … Kaj še lahko naredimo sami, preden se pojavijo težave?

Predvsem je pomembna zdrava prehrana, ki vključuje že omenjena vitamin D in kalcij, pozabiti pa ne smemo niti na beljakovine, ki so gradnik mišic. Seveda je zelo pomembno gibanje na svežem zraku, saj ohranja kosti čim dlje zdrave in poskrbi za močne mišice, to nam lahko zelo koristi, ko kosti postanejo bolj krhke. Zlasti čvrste mišice okoli pasu in trebušnega obroča nam pomagajo stati, s tem pa se izognemo padcem. 

Moške osteoporoza doleti manj pogosto tudi zato, ker njihovi spolni hormoni v telesu ostajajo precej dlje kot pri ženskah. Pri ženskah raven estrogena med menopavzo izrazito upade, estrogen pa je močan zaščitnik kosti. Pri moških se osteoporoza zato pojavi kasneje, po 65. letu. 

Kam pa se lahko obrnejo ljudje, ko se že srečajo z diagnozo osteoporoze?

Nekaj informacij dobijo pri zdravniku, dodatna pojasnila pa v referenčnih ambulantah ter društvih bolnikov z osteoporozo. Mi, zlasti ob svetovnem dnevu osteoporoze, skrbimo za ozaveščanje širše javnosti in organiziramo presejalna merjenja mineralne kostne gostote z ultrazvokom. Na podlagi tega sicer ne moreš postaviti gotove diagnoze, lahko pa ugotoviš, ali obstaja sum na osteoporozo, in pacienta pošlješ k zdravniku družinske medicine, ki se odloči, kako naprej. 


Veljalo je, da so osteoporozi bolj podvržene ženske, a tudi moške doleti, kajne?

Vsaka tretja ženska in vsak osmi moški bo enkrat utrpel zlom zaradi nje, to govori statistika. Nekoč se z osteoporozo pri moških sploh nismo ukvarjali, veljalo je, da je to bolezen žensk, in tako smo se tudi obnašali. Moški imajo že v osnovi močnejše kosti in tu pride prav rek, ki ga rada povem: če je bombon bolj trd, ga lahko dlje časa ližeš. (smeh) Moške osteoporoza doleti manj pogosto tudi zato, ker njihovi spolni hormoni v telesu ostajajo precej dlje kot pri ženskah. Pri ženskah raven estrogena med menopavzo izrazito upade, estrogen pa je močan zaščitnik kosti. Pri moških se osteoporoza zato pojavi kasneje, po 65. letu. Je pa res, da so moškim bliže škodljive navade, kajenje, alkohol in podobno.

Kaj vi osebno vsak dan naredite za zdravje svojih kosti?

Pri prehrani sem pazljiva. Mleka sicer ne prenašam, prenašam pa mlečne izdelke in jih tudi redno jem. Prehranjujem se zdravo, to že lahko rečem. Morda sem manj vztrajna pri fizičnih aktivnostih, je pa res, da zelo malo sedim. Tudi ko sem doma, sem vedno v pogonu. (nasmeh)