Kdaj gre pri bolečini v rami morda za kalcinacijo?

Na možnost kalcinacije kot vzroka za bolečino pomislimo, kadar je bolečina povezana s položajem rame: tipično boli pri dvigu roke nad glavo ali pri položaju roke nazaj, na hrbet. Pri delu z roko ob telesu praviloma ni težav. Tipična je tudi nočna bolečina. Pogosto, pa ne vedno, je rama slabo gibljiva. Značilna je tudi nenadna zelo huda bolečina, ki nastane brez jasnega vzroka.
Lahko obstaja občutek mišične slabosti. Vedno pa moramo ohraniti zdrav dvom pri pripisovanju težav kalcinaciji, ker je vzrokov več in jih ne smemo spregledati. Bolečina v rami lahko namreč nastane zaradi bolezni v rami ali pa je tja prenesena iz drugih (notranjih) organov. Najpogostejši vzroki za bolečino, ki izhaja iz rame same, so: kalcinacije, raztrganine notranjega sloja ramenskih mišic (rotatorne manšete), utesnitveni sindromi, okvare labruma in tetive bicepsa, zamrznjena rama, obraba ramenskega sklepa, zlomi, tumorji, vnetja. Rama je pogosto prizadeta tudi pri sistemskih vnetnih boleznih (npr. revmatoidni artritis). Vanjo je bolečina prenesena iz notranjih organov, denimo iz srca, pljuč, žolčnika, jeter (desna rama) in drugih organov.

Pri kalcinaciji odsvetujemo agresivno vadbo v območju, kjer gibljivosti v rami ni, priporočamo pa izvajanje razteznih vaj in izometrično vadbo. 

Kaj kalcinacije sploh so?

Kalcinacije se nabirajo v mišicah in sluzniku (burzi) notranjega sloja v rami. Ima jih približno tri odstotke odraslih, več jih je pri ženskah. Večinoma se pojavljajo med 40. in 60. letom, v 15 odstotkih v obeh ramah. Nastanek pripisujejo genetskim vzrokom in slabši prekrvitvi zaradi specifičnih anatomskih pogojev. Povezane so s sladkorno boleznijo, motnjami menstrualnega ciklusa in slabšim delovanjem ščitnice. Ločimo degenerativno in reaktivno obliko kopičenja kalcinacij. Reaktivna oblika je zavita v skrivnost, je tudi pri mlajših in ima tri faze, na koncu pa kalcinacija lahko tudi izgine: bolezen deluje v časovnem oknu, ki lahko traja več mesecev ali celo let. Obliki je včasih težko ločiti. Diagnozo postavimo s kliničnim pregledom, RTG-slikanjem in UZ-preiskavo, v določenih primerih pa potrebujemo tudi MRI-preiskavo.



Si sami lahko kako pomagamo, da morda sklepe manj obremenjujemo, in kdaj moramo k zdravniku?

Prvo vprašanje je, ali gre za degenerativno ali reaktivno obliko kalcinacij, saj gre za povsem drugačen vzrok, potek in prognozo. Vsak lahko kakšen teden poizkuša z mazili, gretjem, masažo z ledom in jemanjem tablet proti vnetju. Če ne pomaga, je morda problem prava diagnoza ali pa je potrebna bolj specifična terapija. Tedaj je priporočljiv pregled pri zdravniku, ki bo postavil pravo diagnozo in predpisal eno od možnih terapij: zdravljenje z udarnimi valovi (podobno kot pri ledvičnih kamnih), infiltracijo (hormonsko, cepljenje z lastno krvjo PRP-ACP), izpiranje, operacijo – artroskopijo. Učinkovitost omenjenih metod ni dokončno ovrednotena. Osnovni nasvet bolniku je, da ne dela po nepotrebnem z roko nad nivojem prsnega koša. Odsvetujemo tudi agresivno vadbo v območju, kjer gibljivosti v rami ni, priporočamo pa izvajanje razteznih vaj in izometrično vadbo. Predolgemu jemanju tablet bi se radi izognili. 

Pogostnost kalcinacij je pri ženskah večja, v razmerju proti moškim od 60 : 40 do 75 : 25. Kot razlago ponujajo hormonske vzroke v povezavi z menstrualnim ciklusom, desetkrat večjo pogostnost težav s ščitnico, drugačen potek in pogostnost sladkorne bolezni pri ženskah, drugačen nevromišični kontrolni sistem in genetske dejavnike.