Različna so pota gospodova in različni mediji za iskanje potrditev. Zadnje čase me vse več objav, katerih teme so sicer lepe stvari, pusti prazne. Na egu bolestni, ki iščejo potrditev, so se integrirali med duhovne ljudi. Ženske, ki smo jih včasih imeli za šovinistične, ženske, ki zaradi pomanjkanja spoštovanja do same sebe iščejo moško potrditev, so zdaj duhovne, gole in svobodne. Tudi jaz gola plešem, pa tega ne objavljam na Instagramu. To so moji obredi. Zakaj za vraga bi razvrednotila in banalizirala moje skrivnosti z deljenjem na družbenih omrežjih in s posiljevanjem neznancev. 

Ljudje prodajajo meglo. Tako dobro jo prodajajo, da jo še sami kupijo. Zato pa se zgodi, da človek skače od feng šuj mojstra do astrologa, jogistov, šamanov in menihov, vmes pa v želji po spoznanju absolutne resnice, izgubi svojo resnico. 

Mistificirajo se najbolj preproste stvari. Ljudje prodajajo meglo. Tako dobro jo prodajajo, da jo še sami kupijo. Ego rad dramatizira, ego lahko naredi iz enega samega spoznanja celo dramo in ovrže vsa svoja dosedanja prepričanja. Zato pa se zgodi, da človek skače od feng šuj mojstra do astrologa, jogistov, šamanov in menihov, vmes pa v želji po spoznanju absolutne resnice, izgubi svojo resnico. 


Človek se včasih tako zelo obremenjuje z zdravljenjem (težav, ki jih včasih sploh ni), da medtem pozabi živeti. Misli, da bo zaživel šele, ko se bodo vse puzzle sestavile v popolno sliko. Duša pa se zaveda, da se vse zgodi ob svojem času, zato duhovnost ne pomeni bolestno zdraviti vsepovprek. Duhoven, ne pomeni popoln. Ne meditiramo, zato da bi bili brez napak, ne meditiramo zato, da bi bili boljši od drugih, in ne meditiramo, da bi bili nekaj posebnega, da bi bili sanjavi nerazumljeni umetniki. Meditiramo, da bi bili prizemljeni. Na zemlji je lepo in kadar meditiram, to počnem zato, da bi mi bil jasnejši pogled na svet in da bi lažje uzrla lepote. Kot kadar si obrišem stekla na očalih. Prizadevam si uživati v tem, da so puzzle pač razmetane in da eno po eno odkrivam ter ji včasih najdem pravo mesto.

Meditacije so različne, za nekoga je to obisk nogometne tekme, za drugega balinanje, tretjega sedenje pod borom in četrtega golo tekanje v naravi … Vse to je lepo, dokler to res delamo za rušenje in ne graditev ega. Oprostite za mojo direktnosto, ampak mene res ne zanimajo pisma, namenjena vašim lulikam. »Draga joni, hvala ti, ker ...« Njej to povej, zakaj bi jaz, tvoj sledilec, bila seznanjena z dialogom s tvojo vagino. Pa sem res vesela, da jo imaš rada, zelo lepo in nadvse pomembno je, da je tako. Ampak zakaj tega ne poveš njej? Ko naletim na tovrsten zapis, rečem: »Oopaa, napačen naslovnik.« 

Foto: osebni arhiv

Intelektualci, ki so samooklicani duhovneži, v biti pa so od tega zelo oddaljeni, jim bom rekla kar spiritualci, tako ponižujejo preproste ljudi, ki so pogosteje bližje bogu, ravno zaradi tega, ker se od njega niso ločili z mistificiranjem preprostih stvari. Spiritualci navadnim smrtnikom vlivajo občutek manjvrednosti, zato da bi se oni počutili superiorne. Kadar ima posameznik občutek pomanjkanja ljubezni, se rodi boj za pozornostjo in/ali kontrolo. Tako pozornost kot tudi kontrola pa nista del ljubezni.

Iskreno povem, da me včasih zmedejo nepristne duhovne objave, tako kot tudi pogovori, v katere sem vpletena v realnem svetu. Ampak točno vem, kdaj se mi to zgodi. Kadar zaradi prevelike naklonjenosti sogovorniku v njegovih nebulozah iščem resnico in s tem znižam svojo vibracijo. Zdaj, ko sem to spoznala, bom delala na tem, da bom ščitila svojo vibracijo in se na dražljaje novodobnih influencerjev ne bom odzvala. Evo, pa sem tekom pisanja te kolumne pod preprogo našla še eno puzzlo, ki ji bom zdaj poiskala mesto v moji čudoviti razstavljeni sestavljanki naukov in smislov življenja.