Človek, poglej kaj luna dela morju, tudi ti si okrog sedemdeset odstotkov voda. Kako misliš, ne vpliva nate? Mogoče si samo ne upaš verjeti in čutiti. Jaz se ji pustim navdihovat. Predstavlja mi čutnost, življenjsko moč, spolni cikel, plodnost, mističnost… Celoten lunin cikel traja 28 dni, prav toliko kot ovulacijski. Naključje, smisel, ali usoda? Ista stvar, drugačni izrazi. Bog ve.

Še večjo moč kot luna imajo seveda naše misli in vera. Kdor verjame, da ne bo dobro spal, ker je luna polna, najbrž res ne bo. In kdor verjame, da bo v obdobju polnjenja lune uspešnejši, bo po vsej verjetnosti res. Jaz tako poleg tega, da vanjo verjamem, njeno moč obrnem sebi v prid z luninimi obredi.

Ampak takšna sem. Iskrena, ljubeča in svobodna. Moja prijateljica bi rekla: »Takšne kot smo me, so včasih žgali na grmadi.« 

Polna luna

Čas polne lune je zame čas, ko je moja kreativna energija na vrhuncu, čas za čiščenje energij in čas, ko poskusim opustiti vse, kar ne pripomore k najlepšemu in najboljšemu življenju. Zato si na večer pred polno luno v svoj zvežčič napišem, česa v življenju ne potrebujem in česa se osvobajam. Potem si to na glas preberem zraven pa zažgem vejico žajblja in z njo krožim po prostoru in okoli sebe. Včasih tudi zaplešem.

Prazna luna 

Čas prazne lune mi pomeni energijo novih možnosti, predstavlja mi čas, ko sejem, ko si zadam in sprejmem nove cilje, želje in sklepe. Ko molim za moč za doseg ciljev in meditiram za mir na poti do njih. Ko je luna prazna, pod tekočo toplo vodo ali v stekleni posodi v vodi in soli ali sodi bikarboni, očistim svoje kristale. V zvežčič si zapišem dogodke, misli in želje, v katere bom usmerjala svojo čisto energijo. S temi besedami informiram tudi svoje kristale.

Kadar je luna prazna sem ponavadi (rada) sama. Hec pa je v tem, da tega skoraj nikoli ne načrtujem. Z mojo ljubeznijo v obliki sopotnika, po poti življenja hodiva že skoraj dve leti, pa sem bila do sedaj čisto na vsako prazno luno sama. Morda se znajdem v Los Angelesu na avdiciji, v Londonu na sestanku ali v Zagrebu na vaji. Že dve leti opažam, da narava želi, da sem takrat sama. Tega si ne znam pojasnit drugače, kot da je to nek vzorec, ki je vesolju izven mene in vesolju v meni všeč.

Z luno sem očitno res povezana, opazila sem, da je pogost motiv v mojih pesmih in zapisih. Upam, da nisem kakšnega bralca prestrašila ali razočarala s svojo kolumno »za luno«. Ampak takšna sem. Iskrena, ljubeča in svobodna. Ista stvar, drugačni izrazi. Bog ve. Moja prijateljica bi rekla: »Takšne kot smo me, so včasih žgali na grmadi.« Danes pa očitno dobimo svoj prostor na internetu. Hvala. 




FIESA
Ob pol dveh.
Odsev Trsta v očeh.
Hladna skala pod toplo dlanjo.
Prazna glava drhteče telo.
Ob pol treh
grozi mi greh.
Na vrat vgravira mi stih.
Božji je najin dih.
Ob pol šesti
anorak pustim v vespi
in on na meni vonj parfuma.
Sončni vzhod. Polna luna.