Ampak adrenalin in serotonin ne popuščata. Pritiskata mi na desno možgansko sfero in me silita v pisanje.

Po tridesetih letih odkar se je na platnih vrtel film Babica gre na jug, je legendarni režiser Vinci Vogue Anžlovar združil zmagovalno ekipo ustvarjalcev, v kateri sem, ne morem verjeti, tudi jaz. V filmu igrajo Vlado Novak, Boris Cavazza in Goran Navojec. Meni pa je bila dodeljena vloga ciganke Esme. Itak. Obe sva ljubeči, temperamentni čefurki, ki ne varčujeva z besedami in dotiki, ko pride do izkazovanja (ne)naklonjenosti. Razlikujeva se le v tem, da je Esma za odtenek bolj močna in ostra od mene. Kljub temu da se imam za močno, sem namreč sama precej subtilna. To se mi je do nedavnega zdelo kontradiktorno in smešno, zdaj pa sem ugotovila, da se iz čutnosti in naklonjenosti do sogovornika rodi moč. Kakor na setu, tako na zemlji. Amen. 

Foto: Luka Matijevec

Seveda sem imela pred začetkom snemanja tremo, ker si nisem mogla čisto dobro predstavljati, kaj me čaka in kako naklonjena bo ekipa mladi igralki, ki je komaj pred kratkim končala igralsko šolo … Obremenjevala sem se strahospoštovanjem do soustvarjalcev, ki pa so mojo plahost hitro prebrali, sprejeli spoštovanje, ki sem jim ga naklonila, nato stopili bližje in mi dali vedeti, da vendarle ustvarjamo skupaj. Že v prvem snemalnem dnevu je negativna napetost popustila, ostala pa sta samo spoštovanje in odgovornost, ki ju nosim. 

Zaradi izrednih situacij filmski sklad že od marca ne more izplačati nobenih sredstev. Ker za umetnost pač ni denarja. Ker brez umetnosti in kulture, ki je sicer temelj narodne zavesti, se pač da živeti in jo je nesmiselno negovati. 780 milijonov gre za vojaško opremo, medtem ko producent jemlje hipoteko na svoje stanovanje, da bi lahko posnel kvaliteten slovenski film. 

Začela sem uživati v odkrivanju sebe skozi Esmo in v genialnosti mojih soigralcev. Celotna ekipa vibrira tako zelo visoko, vsi smo neznansko srečni, da lahko delamo. Vsak pri ustvarjanju izhaja iz čiste ljubezni do svojega poklica ter zavedanja, da ni samoumevno, da lahko delamo. Mislim, da ustvarjamo en čudovit film. Vinci je kralj. 

Foto: Luka Matijevec

Danes, tam nekje med drugo in tretjo uro zjutraj, me ni bilo v kadru, pa sem ta čas izkoristila za hiter počitek v avtodomu. Tako ležim, z odprtimi očmi v temi, s prazno glavo in polnim srcem. V ozadju slišim klapo in komande Vincija in Mihe Čeaka: »Tišina, snemal bomo. Innnn akcija!« Kotički ustnic mi pobegnejo navzgor. Srčni utrip pa za njimi. Malo sem bila ganjena od lepote, ki jo ustvarjamo, malo pa tudi nostalgična. Ponese me v neke stare čase. Čase, ko sem obiskovala mamino in očijevo službo, kjer sem se podila po snemalnih dvoranah, se predozirala s kakavom iz avtomata in z igralci med odmori igrala ročni nogomet. Vsak dan. Dokler zvečer nisem omagala. Takrat so postavili skupaj dva stola, da je nastala postelja. 


Živo se spomnim, kako tonem v spanec ob pomirjujočih zvokih dialogov ter direktivah Vincija in očija, ki se zdijo vse bolj oddaljene in globlje. »Prvi dobar, gremo še enga, da mamo dva.« Pa »Kader posnet! Hvala, gremo naprej.« To so bili časi, ko s(m)o ustvarjali nekaj lepega, obenem pa nis(m)o pozabili v lepoti dela tudi uživati. In zdaj so ti časi ponovno oziroma še vedno tu. Ko to danes ponoči ozavestim, mi priteče solza. Tista, ki potuje preko vrha lic po strani obraza navzdol. Maham z vrha Maslowove piramide. Mirna, samoaktualizirana in radostna.

Zavedam se, da so se heroji v predprodukciji prebili čez prepreke, ki bi marsikomu ugasnile željo po ustvarjanju. Zaradi izrednih situacij filmski sklad že od marca ne more izplačati nobenih sredstev. Ker za umetnost pač ni denarja. Ker brez umetnosti in kulture, ki je sicer temelj narodne zavesti, se pač da živeti in jo je nesmiselno negovati. 780 milijonov gre za vojaško opremo, medtem ko producent jemlje hipoteko na svoje stanovanje, da bi lahko posnel kvaliteten slovenski film. Ampak dobro, v politiko se ne bom spuščala. Spuščala se bom v globine umetnosti … Ker to je moje področje, za katero živim. Kot bi rekel naš producent Brana: »Ljubezen do filma vedno zmaga.« Časi nikoli niso lahki, nam pa vedno nudijo lepoto. Hvala, gremo naprej. Innn akcija!